1988–89 je bil Velimir Bole svetovalec predsednika Jugoslavije, 1991–97 je bil član upravnega odbora Banke Slovenije, 1992–2002 član Ekonomskega sveta Slovenije, 2004–11 pa član makedonskega sveta ekspertov.
Vsebinsko se Boletove raziskave nanašajo predvsem na makroekonomske analize (ekonometrični modeli, napovedi, trendi, analiza ekonomskih politik), ki so nastale na podlagi različnih raziskovalnih projektov in ki so nudile informacijsko podlago nacionalnim odločevalcem. Prek vodenja in sodelovanja v različnih raziskovalnih projektih je analiziral delovanje (četrtletni in polletni intervali) slovenske ekonomije in ekonomij Jugovzhodne Evrope (Albanija, Bolgarija, Romunija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora, Srbija in Slovenija). V tem kontekstu je bil kritičen do makroekonomskih ukrepov, ki jih je slovenska politika sprejemala v pokriznem obdobju. Med večjimi napakami naj bi tako bili paket pavšalnega rezanja stroškov države (ki je znižal raven agregatnega povpraševanja), zmanjšanje davka na dobiček in dohodnine (ki je poslabšal likvidnost proračuna), pa tudi vzpostavitev t. i. slabe banke.
Poleg makroekonomskih analiz je Bole sodeloval v mnogih projektih (kot projektni vodja), ki segajo na področje mikroekonomije. Mdr. je pripravil študijo učinkov uvedbe davka na dodano vrednost v Sloveniji, oblikoval je model zaznavanja izogibanja plačilu davkov, analiziral je sistem plač v Sloveniji, slovenski pokojninski sistem ter odpornost slovenskih podjetij na zunanje in notranje pretrese. Ob tem je redno izvajal tudi različne analize posameznih segmentov trga (farmacija, mobilna telefonija, energenti, igre na srečo). Z empiričnimi analizami je preučeval posamezna podjetja ter oblikoval programsko opremo za izvedbo ekonometričnih in statističnih analiz. V slednjem se zrcali njegovo osrednje raziskovalno zanimanje, ki vključuje statistične analize obsežnih setov podatkov, podatkovno rudarjenje in analizo manjkajočih podatkov.
