Zakaj je \u010dakanje, da se poslovno okolje vrne v stare tirnice, skrajno naivno? Kaj bodo evropska podjetja storila, ko jih bosta Washington in Peking vpra\u0161ala, na \u010digavi strani so? In katere strate\u0161ke odlo\u010ditve bi morala slovenska podjetja sprejeti \u017ee danes, \u010deprav se vodstvom zdijo pretirane?<\/p>\n
O trajnem neravnovesju, v katerem geopolitika vse bolj dolo\u010da dostop do trgov, kapitala in surovin, smo se pred konferenco pogovarjali z Erikom R. Petersonom<\/span>, partnerjem svetovalne dru\u017ebe Kearney in direktorjem njenega sveta za globalno poslovno politiko (Global Business Policy Council).<\/p>\n So pretresi gospodarske ureditve tektonski? Jih imajo podjetja morda samo za \u0161e eno od obdobij nihanj? Katera predpostavka dana\u0161njih strategij je po va\u0161em \u017ee zastarela?<\/strong><\/p>\n Podjetja po vsem svetu morajo razmi\u0161ljati v okviru trajnega neravnovesja. Kaj je to? Nenehno spreminjajo\u010d se splet geopoliti\u010dnih in gospodarskih sprememb, tehnolo\u0161kih pretresov ter \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih premikov, tudi pri potro\u0161nji.<\/p>\n Zamisel, da lahko po\u010dakate, da se poslovno okolje vrne tja, kjer je bilo prej, je skrajno naivna. Razmi\u0161ljati moramo o novih na\u010dinih spoprijemanja z vsem tem.<\/p>\n Zdi se, da zdaj\u0161nja administracija v Washingtonu trgovino, finance, tehnologijo in voja\u0161ko mo\u010d zdru\u017euje v strategijo za obnovitev ameri\u0161ke prevlade. Ali v tem vidite strategijo ali iskanje reda v improviziranih odlo\u010ditvah?<\/strong><\/p>\n Iskreno mislim, da vstopamo v novo fazo geostrategije. Finance pa so v njenem sredi\u0161\u010du.<\/p>\n Spremljamo \u0161irjenje sveta ozkih grl ob konfliktu na Bli\u017enjem vzhodu in prekinitvah prevoza nafte skozi Hormu\u0161ko o\u017eino in od drugod. Ozka grla niso ve\u010d samo geografska. Vklju\u010dujejo finance, kriti\u010dne surovine in minerale, ki so bili v sredi\u0161\u010du zadnjega vrha predsednikov Trumpa in \u0160ija. Vsa ta geoekonomija je nova realnost za podjetja.<\/p>\n Nova realnost je tudi poseganje vlad v poslovanje podjetij. Podjetja se bodo morala prilagoditi vse ve\u010dji razdrobljenosti trgovine, kapitalskih in tehnolo\u0161kih tokov ter tokov idej.<\/p>\n Dolgi val hitre gospodarske in finan\u010dne liberalizacije, ki se je za\u010del z razpadom Sovjetske zveze, se je kon\u010dal. Vstopamo v obdobje trajnega neravnovesja.<\/p>\n Ima Evropa \u0161e verodostojno pot do strate\u0161ke avtonomije ali bo morala sprejeti pogoje gospodarskega bloka pod vodstvom ZDA? Katere svoje pogajalske vzvode podcenjuje oziroma precenjuje?<\/strong><\/p>\n Evropa je na prelomnici, tako kot ZDA, Kitajska in druge velike gospodarske sile. Vse bodo morale skozi pomembno preobrazbo.<\/p>\n EU in Evropa \u0161ir\u0161e se spoprijemata s po\u010dasno rastjo ter velikimi razlikami v politikah in mnenjih med \u010dlanicami. EU po konkuren\u010dnosti, mobilizaciji obse\u017enih nalo\u017eb in o\u017eivitvi gospodarstva zaostaja za ZDA. Tu je tudi vnovi\u010dno opredeljevanje trgovinskih vezi s Kitajsko.<\/p>\n Mislim, da Evropa polo\u017eaj strate\u0161ke avtonomije \u017ee ima. Nova gospodarska zavezni\u0161tva in odnosi, denimo s Kanado in premierom Markom Carneyjem<\/span>, ponazarjajo smer, v katero gre Evropa.<\/p>\n Kaj bo nadomestilo evropski model rasti, ki temelji na izvozu, \u010de bo dostop do ameri\u0161kega in kitajskega trga vse bolj pogojen?<\/strong><\/p>\n Vse bolj pogojen bo ostal, toda pogoji teh odnosov bodo zelo razli\u010dni. Kitajska posku\u0161a svoj izvozni model rasti vsiliti preostalemu svetu. Evropa se \u017ee odziva: poslovanje z Evropo se nadaljuje, vendar pod druga\u010dnimi pogoji kot prej.<\/p>\n Mislim, da mora Evropa v odnosih z velikimi gospodarskimi bloki \u0161e naprej uporabljati strategijo izbiranja. V svetu vplivnih obmo\u010dij se mi zdijo strate\u0161ka zavezni\u0161tva in takti\u010dna povezovanja prava pot zanjo.<\/p>\n Kako naj se Evropa na podro\u010djih, kjer zaostaja \u2013 pri umetni inteligenci (UI), kvantnih tehnologijah, sinteti\u010dni biologiji in drugih \u2013, znova povzpne? Res mora pritisniti na plin.<\/p>\n Kaj bi moral najprej spremeniti slovenski proizvajalec, ki je odvisen od nem\u0161kih kupcev?<\/strong><\/p>\n Proizvodnja se mora razvijati skupaj z gospodarskimi razmerami, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Pri Kearneyju spremljamo pomembno preoblikovanje oziroma vnovi\u010dno povezovanje dobaviteljskih verig po svetu.<\/p>\n V Kearneyju s Svetovnim gospodarskim forumom vodim projekt o novih orodjih industrijske politike. Dr\u017eave o\u017eivljajo prijeme industrijske politike oziroma etatisti\u010dnih politik iz sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja \u2013 s subvencijami, za\u0161\u010dito nastajajo\u010dih panog in drugimi ukrepi.<\/p>\n S prstom pritiskajo na tehtnico, da bi uresni\u010devale ne le gospodarske, temve\u010d tudi zunanjepoliti\u010dne in nacionalnovarnostne cilje. To bodo po\u010dele \u0161e bolj, kar bo vplivalo na proizvajalce povsod.<\/p>\n Ali lahko evropska podjetja \u0161e naprej poslujejo tako v ZDA kot na Kitajskem? Katero znamenje bi direktorju povedalo, da stro\u0161ki vztrajanja na obeh trgih presegajo stro\u0161ke umika z enega?<\/strong><\/p>\n Odvisno je od panoge. Mislim, da bo v visokotehnolo\u0161ki panogi, energetiki ali panogi, povezani z nacionalno varnostjo, vse te\u017eje ohranjati polo\u017eaj na obeh trgih. Obstajajo pa panoge, ki so za Washington in Peking manj sporne.<\/p>\n Vendarle menim, da se pomikamo proti svetu, v katerem bodo v Pekingu in Washingtonu spra\u0161evali, na \u010digavi strani ste. Ali nam pomagate dosegati cilje ali nas ovirate? To bo veliko podjetij postavilo v zelo ob\u010dutljiv polo\u017eaj.<\/p>\n Tu je \u0161e vpra\u0161anje mobilizacije kapitala in strate\u0161kih zavezni\u0161tev, da bi va\u0161 proizvodni proces v spreminjajo\u010dem se svetovnem gospodarstvu ostal \u017eiv, zdrav in relevanten.<\/p>\n