Se bo čoln prevrnil?

Rusija, Kitajska, ZDA, Indija, vsi so sprti. Vsak dan nove tehnologije, poiščimo recepte za uspeh.

Se bo čoln prevrnil? Rusija, Kitajska, ZDA,  EU, Indija, vsi so sprti. Vsak dan nove tehnologije, poiščimo recepte za poslovni uspeh. 

            Svetovno dogajanje in geopolitične razmere se v zadnjih desetletjih neprestano spreminjajo. Pravzaprav ni jasno, kdaj so bile bolj negotove. Je bilo to v obdobju hladne vojne z dvema dominantnima igralcema, ZDA in Sovjetsko zvezo, ostali so bili sicer opazni, vendar manj pomembni? Ali v obdobju naraščajoče globalizacije z enim hegemonom  (ZDA)? Ali sedaj, ko poteka spopad za prevlado med ključnimi svetovnimi igralci, na prvem mestu ZDA, na drugem Kitajska in na tretjem (razdeljena) Evropa, z Rusijo na preži in s prihajajočo Indijo na obzorju. Mnogi analitiki menijo, da je nadaljevanje prestrukturiranja moči in oblikovanje novega svetovnega reda odvisno predvsem od tega, ali bodo trije najmočnejši igralci (da o ostalih niti ne govorimo) našli način medsebojnega sodelovanja.Težko je razumeti, da pri relativno visoki blaginji in tehnološkem napredku ni večje pripravljenosti k sodelovanju v svetovnem čolnu. Nasprotno, ustvarjanje negotovosti se zdi ključna značilnost igralcev v sodobnem svetu, pa najsi gre za globalni svet, za Evropo ali za naše sosede.

            Program letošnje, 21. Poslovne konference Portorož se sprašuje, kako opisane razmere vplivajo na majhne države in na blaginjo ljudi. Prikazali ga bomo postopoma, po vrstnem redu vsebinskih področij dvodnevne konference.

            Pričeli bomo s temo, ki obravnava eno temeljnih vprašanj sedanjega časa: kako bo razvoj tehnologije vplival na mobilnost ljudi glede na to, da tradicionalne transportne povezave (z naraščajočim deležem osebnega avtomobilskega prevoza) že nekaj časa predstavljajo trd civilizacijski oreh. Če je verjeti informacijam, se avtomobilska panoga pospešeno pripravlja na prevzem “zelene” tehnologije in bolj ekonomično ravnanje s prevoznimi sredstvi (“car sharing”). To bo nedvomno spremenilo (in že spreminja) celotno reprodukcijsko verigo v tej panogi, torej položaj uporabnikov storitev prevoza, proizvajalcev prevoznih sredstev in njihovih dobaviteljev. Ta tema zelo nazorno preslikava spremenjene razmere v svetu. Bo evropska (nemška) avtomobilska industrija še imela razmeroma enostaven dostop do ameriškega in kitajskega trga? Kakšni so novitrendi v dobaviteljskih verigah? Kako bo to vplivalo na slovenske dobavitelje avtomobilski industriji, ki so pomembni za dinamiko slovenskega gospodarstva? Rainer Schmückle, nekdanji direktor operative v Mercedes-Benzu Cars, Daimler AG, trenutno pa član upravnih odborov v družbah Autoneum AG, Švica, Dometic SA, Stockholm, Švedska, MAN Truck & Bus SE, München, Nemčija, Kunststoff Schwanden, Švica, in Wittur SE, Nemčija, je pravšnja oseba za razpravo o navedenih vprašanjih. Izbrana tema je več kot primerna za ogrevanje pred nadaljevanjem naše plovbe.           

Kje so ekonomski razlogi za prestrukturiranje moči v svetovnem gospodarstvu in do kod segajo lovke političnega preurejanja? Kakšni so dosedanji rezultati merjenja moči in kje pričakovati nadaljnje korake? Evropska unija je bila pred desetletji označena za najbolj obetaven eksperiment v svetovni zgodovini. V današnjem stanju je le bleda slika teh predstav. Kakšni so njeni obeti v tem  v merjenju moči? Jan Svejnar, James T. Shotwell profesor politične ekonomije na prestižni Univerzi Columbia in direktor Centra za globalno vladanje na tej Univerzi, je dober poznavalec razmer in napovedovalec  gibanj.

            V nadaljevanju programa se bomo vrnili k realnemu sektorju gospodarstva. Industrija 4.0 bo močno spremenila nekatere panoge. To velja tudi za farmacevtsko panogo. Podjetja v panogi že močno investirajo v razvoj nove generacije tehnologij celične in genske terapije. Iščejo načine, kako zdravljenje približati čim večjemu številu ljudi. Amit Nastik je globalni vodja za strategije in proizvodnjo v Novartisu. Novartis je sprejel zavezo, da se bo vključil v globalno tekmo z razvojem tehnologije, uporabnostjo zdravil in z njihovo dostopnostjo širšemu krogu bolnikov. V ta namen raziskovalni dejavnosti in razvoju novih produktov ter naložbam v svoje zaposlene namenja precejšnja sredstva. Kje so meje naložb in kakšen bo predvidoma njihov izplen? Kako (če sploh), se ga dotika nemir na globalnem trgu? Amit Nastik je prav gotovo vešč odgovorov na ta vprašanja.

            Mnogi opozarjajo, da bo tudi tokratno  prestrukturiranje gospodarstva zahtevalo precejšnje naložbe. Izvedli jih bodo tisti, ki bodo imeli lažji dostop do kapitala. Glede na razvitost finančnih trgov Hicks (1974) v najširšem smislu loči med “finančno vključenimi” gospodarstvi (overdraft economies) in “samo-financiranimi” gospodarstvi (auto-economies, self-financing economies). Za prve je značilna prevladujoča vloga finančnih (kapitalnih) trgov v financiranju gospodarstva, za druge prevladujoča vloga državnega financiranja in financiranja z bančnimi krediti, kjer nastopa država kot posojilodajalec v skrajni sili (Lender of the last resort). ZDA je bliže prvemu, Kitajska bliže drugemu. Če bo slednja nadaljevala pot, ki ji je v zadnjih desetletjih prinesla uspeh (veliko število podjetnikov, visoka nagnjenost k tveganju in k investiranju, bančno kreditiranje, rast dobička v dodani vrednosti, velik delež varčevanja v bruto domačem proizvodu in stalna rast naložb v izobraževanje), lahko po ekonomski moči celo prehiti vodečo državo na svetu. Če na drugi strani upoštevamo, da v financiranju evropskih podjetij še vedno prevladuje bančni kredit (delež je sicer po finančni krizi padel predvsem na račun povečanja financiranja s strani privatnih lastniških skladov), da so evropske banke omejile izdajo novih kreditov, in da je med desetimi največjimi bankami na svetu le ena evropska banka, prevladujejo pa kitajske in ameriške, kako se bo Evropa znašla v tekmi z močnejšima tekmecema? Kakšna bo vloga bank in trga kapitala v Evropi po tem scenariju? Kakšna bo vloga ekonomije velikosti ter konkurenčne prednosti obsega na eni strani, in ekonomije koristi za potrošnika ter prednosti bančništva odnosov na drugi strani? Kaj je mogoče v zvezi o tem reči za periferne  države?

Zaključna tema prvega dne 21. Poslovne konference Portorož bo Evropa, Slovenija in jugovzhodna Evropa v letu 2020, ki jo bo podal najboljši razlagalec kratkoročnih makroekonomskih gibanj na tem območju, Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana.

Drugi dan konference bomo najprej predstavili rezultate raziskave, ki jo tradicionalno vsako leto za Poslovno konferenco pripravijo raziskovalci in študenti z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Letošnja raziskava bo namenjena predstavitvi R&D in inovacijske dejavnosti slovenskih podjetij v obdobju po finančni krizi. Fokus raziskave bo na vodenje inovacij v velikih in srednje velikih podjetjih.  Raziskavo, vodijo mentorji z EF pod vodstvom Polone Domadenik, Matjaža Komana in Tjaše Redek.

Tej temi bo sledila analiza investicijske dejavnosti evropskih podjetij v zadnjih dveh letih, ki jo bo predstavila Debora Revoltella, glavna ekonomistka Evropske investicijske banke. Rezultati kažejo, da se je investicijska dejavnost podjetij v Evropi vrnila na dolgoletna povprečja, vendar pa obstaja precejšnje tveganje, da bo evropsko gospodarstvo izgubilo svojo globalno pozicijo. Prav tako so razlike med centrom in periferijo, s precejšnjim zaostajanjem slednje za evropskimi povprečji. Kaj storiti, da bi zmanjšali zaostajanje Evrope za ZDA in Kitajsko tako na strani naložb v opredmetena sredstva kot na strani naložb v neopredmetena sredstva? Kaj se dogaja na področju naložb v infrastrukturo in digitalizacijo? Kje so pomanjkljivosti institucionalnih ureditev v Evropi in kakšne instrumente bi bilo mogoče uporabiti, da bi spodbudili investicijsko dejavnost? »Stroški ne-ukrepanja« so visoki, ker zaradi hitrih premikov, zmagovalec pobere rezultate celotne dinamike sprememb v digitalnem gospodarstvu.

            Kako hitri so premiki, je razvidno v naslednji temi. Čeprav se uporaba robotov in umetne intelegence veča, se glas vrača v komunikacijo s potrošniki. Kako, bomo videli v naslednji predstavitvi.

 Kaj se je zgodilo z uveljavljenimi slovenskimi podjetji v času po veliki finančni krizi. Bodo sedaj na vrsti hitro rastoča družinska podjetja v Sloveniji? Kakšna je (bo) vloga finančnih (kapitalnih) trgov in bank v financiranju slovenskih podjetij? Kako financirati naložbe za rast gospodarstva? Skupina ekonomistov bo na osnovi obsežne študije slovenskih podjetij pred in po krizi podala uvod v to pomembno razpravo za slovensko družbo.

            Sledila bo okrogla miza na to temo z uveljavljenimi slovenskimi managerji in ključnimi odločevalci s tega področja v Sloveniji.

Letošnjo Poslovno konferenco Portorož bomo sklenili s predavanjem Marcela Fratzscherja, predsednika DIW Berlin, enega od vodilnih ekonomskih inštitutov v Evropi in profesorja makroekonomije in finance na Univerzi Humboldt v Berlinu. Marcel Fratzscher je zapriseženi Evropejec. Hkrati izhaja iz nemške sredine, vlečnega konja evropskega gospodarstva. Zgodovinska dediščina ekonomske misli v tem delu sveta je, da v svoj miselni kredo težko sprejema zamisel ekonomske krize.  Poslušajmo Marcela Fratzsherja, ki nam po spregovoril o Nemčiji po Angeli Merkel.    

Prof. dr. Janez Prašnikar, programski direktor Poslovne konference Portorož

Deli...

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email