12:30 - 13:00
ODPRTJE KONFERENCE
13:00 - 14:00
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Rainer Schmückle, nekdanji direktor operative v Mercedes-Benzu Cars, Daimler AG, trenutno pa član upravnih odborov v družbah Autoneum AG, Švica, Dometic SA, Stockholm, Švedska, MAN Truck & Bus SE, München, Nemčija, Kunststoff Schwanden, Švica, in Wittur SE, Nemčija
Rainer Schmückle je študiral ekonomijo in inženirstvo. Preden je bil imenovan za direktorja operative pri Mercedes-Benzu Cars (Daimler AG), je zasedal več visokih položajev v avtomobilski industriji. Med letoma 1994 in 1997 je bil višji podpredsednik za finance in informacijsko tehnologijo v podjetju Freighliner, proizvajalcu tovornih vozil in članu Daimler Trucks North America. Zatem je postal predsednik in CEO podjetja Adtranz v katero sta se združili diviziji transportne tehnologije podjetij ABB in Daimler-Benz). Med letoma 2001 in 2005 je bil predsednik in CEO podjetja Daimler Trucks North America, kjer je bil odgovoren za poslovanje v skladu s sporazumom NAFTA, ter skupine Freightliner, Sterling and Western Star Trucks, Thomas Built Buses, Freightliner Custom Chassis in American LaFrance. Leta 2005 je postal vodja proizvodnje in nabave v podjetju Mercedes-Benz ter direktor operative (COO) v podjetju Mercedes-Benz Cars, Daimler AG. Poleg tega je podpredsednik področja poslovnega načrtovanja in financ.
Vsebina predavanja:
Zaradi globalizacije in internacionalizacije poslovnih dejavnosti podjetja delujejo v vse bolj kompleksnem in burnem svetu, v katerem se iz dneva v dan pojavljajo nepričakovani dogodki. Politične in pravne spremembe, velika nestanovitnost trga ter svetovna finančna kriza so samo trije primeri pretresov, ki lahko ogrozijo preživetje podjetja. Da bi bila podjetja uspešna, morajo razviti organizacijsko odpornost, ki jo je mogoče opredeliti kot sposobnost predvidevanja potencialnih groženj, za učinkovito obvladovanje nepričakovanih dogodkov in za učenje iz njih.
- Katera so najpogostejša orodja, ki so jih razvila prvovrstna podjetja za spopadanje z nepričakovanimi dogodki na splošno?
- Ali je avtomobilska industrija drugačna in kako se odziva na izzive, s katerimi se v zadnjem času sooča?
- Kako vidite njen prihodnji razvoj? Souporaba avtomobilov, avtonomna vožnja, elektrifikacija, drugi alternativni pogoni? Kje bo Mercedes?
- Kako dojemate dobavitelje v spreminjajoči se avtomobilski industriji in v tem okviru tudi slovenske dobavitelje, ki imajo posebno veliko težo v sestavi slovenskega izvoza oziroma celotnega slovenskega domačega proizvoda? Kako naj se dobavitelji prilagajajo?
- Ali bi lahko podrobneje pojasnili ameriško-kitajsko-evropske odnose v tem sektorju in možne izzive v prihodnosti?
14:00 - 15:00
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Jan Svejnar je profesor svetovne politične ekonomije (James T. Shotwell) in direktor Centra za globalno ekonomsko upravljanje na Univerzi Columbia. Pri svojem delu posveča posebno pozornost učinkom vladnih politik na podjetja, trge dela in kapitalske trge, upravljanju in uspešnosti podjetij, nacionalnemu in globalnemu upravljanju in uspešnosti ter podjetništvu, inovacijam in naložbam. Preden se je zaposlil na Univerzi Columbia, je bil profesor poslovne administracije (Everett E. Berg) in direktor William Davidson Instituta na poslovni šoli Ross School of Business in direktor Centra za mednarodno politiko (International Policy Center) na šoli Gerald R. Ford School of Public Policy Univerze v Michiganu. Pred tem je bil profesor na Univerzi v Pittsburghu in Univerzi Cornell. Diplomiral je na Šoli za industrijska in delovna razmerja (School of Industrial and Labor Relations) Univerze Cornell, magisterij in doktorat iz ekonomije pa opravil na Univerzi Princeton. Je avtor in urednik veliko knjig ter avtor številnih prispevkov v strokovnih revijah.
Vsebina predavanja profesorja Jana Svejnarja:
Kje je EU in z njo tudi Slovenija danes? Se je povsem izgubila v globalnem izpodrivanju med ZDA in Kitajsko? Tudi Evropo samo pestijo notranje težave, denimo brexit, politična razhajanja v EU in podobno. Kakšne možnosti ima EU, da se pobere in vrne na pot stare slave, na pot političnega eksperimenta, ki je še pred časom največ obljubljal, tudi gospodarsko.
15:00 - 15:30
ODMOR
15:30 - 16:15
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Amit Nastik je globalni vodja za strategijo in dejavnosti v Novartisu. V zdravstvenem sektorju je že skoraj 15 let (medicinski pripomočki, zdravila na recept in zdravila brez recepta), kjer je opravljal različne odgovorne ključne funkcije na področjih strategije, trženja in prodaje, združitev in prevzemov, financ in splošnega menedžmenta. Z opravljanjem različnih nalog si je pridobil temeljito razumevanje upravljanja sprememb, organizacijskega preoblikovanja in vodenja. Je državljan Švice. Magisterij iz poslovanja je opravil na Univerzi St. Gallen v Švici, poleg tega je diplomant fakultete Harvard Business School. Leta 2016 ga je ameriško-švicarska fundacija izbrala za člana prestižne konference Young Leaders Conference.
Vsebina predavanja Amita Nastika:
Farmacevtska podjetja si moramo po najboljših močeh prizadevati za proizvodnjo inovativnih zdravil in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Farmacevtska industrija trenutno močno vlaga v tehnologije celične in genske terapije naslednje generacije, ki imajo potencial takojšnje ozdravitve. Z inovativnimi cenovnimi modeli moramo poiskati nove poti za izboljšanje dostopa bolnikov do teh visoko naprednih in stroškovno učinkovitih terapij, ki jim lahko spremenijo življenje. Z uporabo tehnologije velikih podatkov in digitalne tehnologije lahko pomagamo pospešiti razvoj teh inovativnih zdravil ter jih narediti bolj cenovno dostopna in bolj ciljno usmerjena. Uporaba napovednih algoritmov, s katerimi se napovejo stroški, kakovost in sodelovanje v kliničnih preizkušanjih, avtomatizacija procesov v proizvodnji in digitalne tehnologije za bistvene spremembe v dobavnih verigah so nekatera izmed področij, ki nam lahko pomagajo na poti k preoblikovanju v visoko učinkovito organizacijo. Vzpostavitev poslovne kulture, ki zaposlene spodbudi k radovednosti in ustvarjalnosti, jim omogoči, da dosegajo izjemne rezultate in oblikujejo najboljše inovativne ideje, je prav tako pomemben dejavnik na poti do vzpostavitve podjetja, ki proizvaja inovativna zdravila. V vlogi odgovornega člana družbe je naša naloga, da družbi vrnemo več, kot ji vzamemo, tako da omogočimo dostop do zdravil ter izboljšamo zdravstvene sisteme in zdravje prek partnerstev, seveda ob spoštovanju najvišjih etičnih standardov.
16:15 - 17:00
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Arnoud Boot je profesor podjetniških financ in finančnih trgov na Univerzi v Amsterdamu ter član Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti (KNAW). Je predsednik sveta Nizozemske centralne banke (DNB), član mreže Sustainable Finance Lab (SFL) in član Znanstvenega sveta za vladno politiko (WRR). Je tudi predsednik Evropskega finančnega združenja (EFA) in vodi Amsterdamski center za podjetniške finance (ACCF), skupino za razmislek, ki spodbuja dialog med teoretiki in praktiki. Pri svojem delu se osredotoča na širok pojem »financializacije« družbe. Na področju javnega reda in kot neodvisen glas v javni debati se osredotoča na temeljne premike v svetovnem gospodarstvu, ki so povezani z revolucijo informacijske tehnologije in trenutnimi geopolitičnimi premiki. Njegovi akademski prispevki so bili objavljeni v mnogih vodilnih znanstvenih revijah, vključno z American Economic Reviewin Journal of Finance. V svojem svetovalnem poročilu nizozemski vladi (WRR 2016) je uporabil pojem finančne prevlade v nizozemski družbi in oblikoval priporočila za večjo osredotočenost na realno gospodarstvo.
Vsebina predavanja Arnouda Boota:
Tako imenovana fintech podjetja že dandanes ogrožajo samo bistvo tradicionalne finančne industrije. Bodo novinci povsem spremenili vlogo klasičnih finančnih posrednikov. V kaj se bodo pod vplivom novih tehnologij in poslovnih modelov spremenili klasični finančni posredniki? In nasprotno: bodo finančnotehnološke platforme prevzemale modele zdajšnjih klasičnih posrednikov tudi zaradi pritiskov regulatorjev in nadzornikov? Kje se bosta svetova srečala, kako se bosta približevala in deloma tudi združevala?
17:00 - 17:30
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Stefan Häbich, direktor, George Labs GmbH, Erste Group Research and Development
Vsebina predavanja Stefana Häbicha:
George se je »rodil in odraščal« v George Labs, ki sodi pod okrilje Erste group in združuje mednarodno, meddisciplinarno skupino ljudi, katere glavni cilj je odlična bančna izkušnja. Ekipa je agilna in sposobna, ustvarjalna in drzna, igriva in resna. George je vodilna vseevropska bančna platforma, ki dnevno pridobi prek 5000 novih uporabnikov in jih avgusta 2019 šteje že 5.000.000. Več o tem, kaj Georga naredi priljubljenega in to ne samo po številu uporabnikov, boste izvedeli na konferenci. Dobili boste vpogled v prihodnost bančništva, izvedeli, kako odprta in modularna arhitektura zagotavlja platformo, na kateri ideje postanejo navdušujoče rešitve ter kako osredotočenost na stranke in uporabniško izkušnjo spodbujajo inovacije. Izvedeli boste, kako je „bankozaver“ Sparkasse, postal ena izmed top 10 bank na področju digitalizacije in to ne samo v Avstriji ter celotni srednji in vzhodni Evropi, niti ne zgolj po vsej Evropi, temveč po vsem svetu (vir: avtonomna raziskava 2019). Vse zaradi Georgea.
17:30 - 17:45
ODMOR
17:45 - 18:45
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana
Vodilni slovenski ekonomist je del železnega repertoarja Poslovne konference Portorož. Tudi letos nam bo predstavil gospodarsko sliko Slovenije in jugovzhodne Evrope danes ter svoje videnje tega območja v prihodnjih nekaj letih.
Prikaži govorce
20:00 - 20:30
PODELITEV NAGRADE ČASNIKA FINANCE
Prikaži opis programa
Slavnostna podelitev nagrade Časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu
20:30
GALA VEČERJA
09:00 - 10:00
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Raziskava EF: Upravljanje inovacij: voditi zmagovalce
10:00 - 10:45
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Debora Revoltella je direktorica oddelka za ekonomijo pri Evropski investicijski banki (EIB), ki je poleg drugega pristojen za oceno vpliva dejavnosti EIB in rezultatov projektov, ki jih financira EIB. Od svojega prihoda v EIB leta 2011 oblikuje in vodi delo glavnih publikacij, kot je Poročilo EIB o naložbah (EIB Investment Report). Sprožila je idejo ter vodila postopek oblikovanja in izvedbe Raziskave EIB o naložbah (EIB Investment Survey) – nove raziskave, opravljene v 12.500 evropskih podjetjih, ki je postala edinstveno orodje v smislu razumevanja naložbene dinamike v Evropi. Debora Revoltella ima diplomo in magisterij iz ekonomije z Univerze Bocconi ter doktorat iz ekonomije, ki ga je pridobila na Univerzi v Anconi v Italiji. Ko je končala delo začasne profesorice makroekonomije na Univerzi Bocconi, se je pridružila oddelku za raziskave v vodilni italijanski banki Banca Commerciale Italiana. Leta 2001 se je pridružila UniCreditu kot glavna ekonomistka za srednjo in vzhodno Evropo.
Vsebina predavanja Debore Revoltella:
Brez obsežnih naložb se EU ne bo mogla kosati ne z ZDA in še posebej ne s Kitajsko. EU je v svoji vlogi nekakšnega šampiona tradicionalne industrije v nekaj zadnjih letih ali celo desetletjih začela izgubljati tekmo tako s Silicijevo dolino v ZDA kot tudi z novimi tehnološkimi velikani in drugimi podjetji iz Azije, predvsem Kitajske. Kako se bomo lotevali naložb v infrastrukturo in znanje, da bomo začeli konkurente dohajati ali jih celo prehitevati, da ne bomo ostali le kot svetovni muzej?
10:45 - 11:15
ODMOR
11:15 - 12:00
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Johann Stadler, vodja za področje proizvodnje in Industrije 4.0, Hilti
Johann Stadler je vodja za področje proizvodnje in Industrije 4.0 v podjetju Hilti, ki usmerja Hiltijevo pot digitalizacije proizvodnje. Pred tem je bil zadolžen za nadziranje strateških in inovativnih projektov na področju informacijske tehnologije v celotni skupini Hilti. V 10 letih, kar je član te organizacije, je uspešno načrtoval in realiziral načrte na vseh področjih informacijske tehnologije, ki vključujejo infrastrukturne projekte SAP (R/3 in S/4HANA). Inovativni projekti računalništva v oblaku, kot so O365, SAP Business ByDesign, Internal Social Media in Yammer ter “Citrix as a Service” v MS Azure, so Hilti spremenili v digitalno podjetje. Zdaj bo proizvodnja tako postala digitalna, kjer koli je to smiselno. G. Stadler ima opravljen magisterij iz računalništva (Rosenheim University of Applied Science) ter diplomo iz poslovne administracije (University of Liechtenstein) in poučuje vodenje projektov v različnih institucijah (Microsoft, Red bull, BMW …).
12:00 - 12:45
OKROGLA MIZA
Prikaži opis programa
Lastniška sestava slovenskih podjetij zdaj in kam gremo?
12:45 - 13:45
ODMOR S PRIGRIZKOM
13:45 - 15:00
OKROGLA MIZA
15:00 - 15:45
PREDAVANJE
Prikaži opis programa
Marcel Fratzscher je nemški ekonomist in profesor na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Od februarja 2013 je predsednik ekonomsko-raziskovalnega inštituta DIW Berlin. Pred tem je bil vodja za analize mednarodnih politik pri Evropski centralni banki. Na doktorskem programu ekonomije Goethejeve univerze v Frankfurtu poučuje mednarodne finance. Na Univerzi v Kielu je končal preddiplomsko stopnjo, na šoli Trinity College v Oxfordu je diplomiral iz filozofije, politike in ekonomije, magisterij iz javnega reda jeopravilna šoli John F. Kennedy School of GovernmentUniverze Harvard, doktorat pa na European University Institutev Firencah v Italiji. V času azijske finančne krize leta 1997 je po naključju delal naHarvardovem Centru za mednarodni razvoj (Center for International Development) v Džakarti v Indoneziji, kjer je imel popoln vpogled v državo, ki jo je prizadela kriza. Leta2013 je bil imenovan za člana znanstvenosvetovalnega odbora zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in tehnologijo. Z Jakobom von Weizsäckerjem in drugimi je ustanovilGlienicker Gruppe, skupino proevropskih odvetnikov, ekonomistov in političnih znanstvenikov.
Vsebina predavanja Marcela Fratzscherja:
Marcel Fratzscher bo spregovoril o tem, kako se bo Nemčija, ki je najpomembnejša partnerica slovenskemu gospodarstvu, razvijala v prihodnjih letih. Kje je Nemčija zdaj in kje bo čez pet let? Se bo Nemčija kot izrazito tradicionalna gospodarska velesila znala spremeniti oziroma preseči svojo notranjepolitično krizo, pospešiti vlaganja v infrastrukturo in znanje, da bi sama in z njo Evropa nadoknadila zaostanek za Kitajsko?
