»Največja nevarnost v času turbulence ni sama turbulenca, temveč delovanje po logiki včerajšnjega dne.«
Peter Drucker
Ta misel zelo natančno opisuje položaj, v katerem so danes podjetja in družba. Svet se hitro spreminja, vendar ne v eno smer. Gospodarski premiki, geopolitične napetosti, tehnološki preboji, družbena razdrobljenost, nove oblike državne intervencije in spreminjajoča se pričakovanja podjetij se dogajajo hkrati. Izziv ni več razumeti en trend naenkrat, temveč videti, kako se posamezni deli ujemajo – in ukrepati, še preden je slika popolna.
Zato osrednje vprašanje Poslovne konference Portorož 2026 ni le, kako preživeti negotovost, temveč kako ustvariti vrednost sredi nje. V spreminjajoči se geopolitični in družbeni krajini morajo podjetja hkrati premisliti rast, konkurenčnost, naložbe in strategijo. Odločiti se morajo, kako se odzvati na ekonomski nacionalizem, ne da bi zapadla v pasivnost, kako krmariti skozi bolj razdrobljeno globalno gospodarstvo in kako se pozicionirati v Evropi, ki si sama išče močnejšo vlogo v svetu. Za Slovenijo to ni abstraktna razprava. Gre za prihodnost našega gospodarstva, produktivnosti, kapitala in našega mesta v naslednjem ciklu tehnološko vodene rasti.
Ključni del te razprave je povezava med tehnologijo in ustvarjanjem vrednosti. Vstopamo v nov val produktivnosti, ki ga poganjajo umetna inteligenca, digitalne tehnologije, avtomatizacija in novi načini organizacije dela. Vendar tehnologija sama po sebi ne ustvarja konkurenčne prednosti. Vrednost nastane, ko podjetja znajo tehnološki potencial pretvoriti v nove poslovne modele, močnejše ponudbe za stranke, višjo dodano vrednost in boljše strateške odločitve. Vprašanje ni več, kdo ima dostop do tehnologije, temveč kdo z njo na novo izumlja svoje poslovne modele. S tem izzivom se bo Christopher Tucci z Imperial College London soočil na konferenci. Na podlagi svojih najnovejših raziskav bo predstavil, kako lahko podjetja krmarijo po poti od postopnega uvajanja umetne inteligence do popolne preobrazbe poslovnih modelov – in kaj je potrebno, da se potencial umetne inteligence spremeni v trajno konkurenčno prednost.
Preobrazba ni nikoli le konceptualna, temveč tudi praktična. Dogaja se znotraj organizacij, v dobavnih verigah in vrednostnih omrežjih. Zato letošnja konferenca daje poseben poudarek poslovni preobrazbi v praksi: kako se podjetja preoblikujejo v spreminjajočem se svetu, kako spreminjajo strategijo, ko se trgi premikajo, kako se odzivajo na geopolitične in tehnološke motnje ter kako krmarijo po novih poteh do rasti. Vsako podjetje se ne sooča z enakimi pritiski, a vsa se soočajo z istim imperativom: prilagoditi se z namenom ali tvegati, da zaostanejo.
Nobena preobrazba ni mogoča brez vlaganja v oprijemljivi in nematerialni kapital. Slovenija se mora, tako kot velik del Evrope, soočiti s finančno vrzeljo med tem, kar prihrani, in tem, kar si upa vlagati. Preveč finančnega kapitala ostaja pasivnega, preveč previdnosti je nagrajene in preveč priložnosti zamujenih. Zakaj slovenska podjetja v primerjavi z drugimi državami EU vlagajo tako malo – tako v oprijemljivi kot v nematerialni kapital? Najnovejša raziskava Ekonomske fakultete v Luxembourgu, ki bo odprla drugi dan konference, obravnava prav to vprašanje. Če želimo močnejšo rast, večjo produktivnost in večjo odpornost, potrebujemo bolj zrel pogovor o strateškem kapitalu: vlogi razvojne banke, vlogi (državnega) lastništva, vlogi menedžerjev in vlogi posameznih vlagateljev. Na letošnji konferenci bosta ta vprašanja poglobljeno raziskala Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH, in Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, dva ključna institucionalna arhitekta ukrepov politike, namenjenih povečanju poslovnih naložb v Sloveniji. Vendar prehod od varčevalcev k vlagateljem ni le finančno vprašanje. Gre tudi za vprašanje miselnosti, ambicij in nacionalnega odnosa do tveganja – perspektivo, ki jo bo predstavil Aljoša Valentinčič z UL EF.
Ta vprašanja postanejo še ostrejša, če jih obravnavamo v širšem mednarodnem okolju. Ekonomski nacionalizem se vrača, pogosto brez usklajene strategije. Javni namen, zasebna moč, industrijska politika, fiskalni aktivizem in politika primanjkljajev znova oblikujejo globalno poslovno okolje. Na letošnji konferenci bo to dinamiko obravnavala Stephanie Kelton z univerze Stony Brook v ZDA, ki bo govorila o tem, da lahko Trump 2.0 te trende še okrepi, vendar osnovno vprašanje sega daleč prek ene države ali ene administracije. Raziskala bo tudi mednarodne posledice nekoherentnega ekonomskega nacionalizma – od uporabe carin brez strateškega okvira in umika iz večstranskih institucij do posledične pospešitve dedolarizacije. Za menedžerje to niso oddaljeni dogodki. Neposredno oblikujejo pogoje, pod katerimi se lahko gradijo novi poslovni modeli, upravičujejo naložbe v tehnologijo in vzdržujejo strategije rasti. Po vsem svetu podjetja delujejo v okolju, kjer je politika pomembnejša, ekonomska pravila manj stabilna in strateško predvidevanje postaja ključna vodstvena sposobnost. V bolj razdrobljenem in politično vodenem svetovnem gospodarstvu sposobnost branja makro pokrajine ni več luksuz, temveč predpogoj za premišljene strateške odločitve.
Evropa in Slovenija se morata zato pripraviti ne le na naslednje četrtletje, temveč na leto 2027 in naprej. Kakšno gospodarstvo bo izšlo iz tega obdobja turbulentnosti? Kam bodo šle globalne naložbe? Katere panoge se bodo uspešno prepozicionirale in katere bodo izumrle? Kaj se bo zgodilo s ključnimi sektorji, kot sta avtomobilska industrija in njena dobaviteljska omrežja? Kdo si bo upal investirati, se preoblikovati in širiti? In kdo bo še naprej čakal na gotovost, ki nikoli ne pride?
Poslovna konferenca Portorož 2026 bo združila ekonomiste, raziskovalce, vodstva podjetij, vlagatelje, oblikovalce politik in poslovne vodje, da bi odgovorili na ta vprašanja. Povezali bomo širše gospodarske trende s praktičnimi poslovnimi odgovori. Raziskali bomo, kako je mogoče finančni kapital mobilizirati bolj strateško, kako se morajo poslovni modeli razvijati v naslednjem valu produktivnosti, kako se podjetja v praksi preoblikujejo in kaj vse to pomeni za Evropo, Slovenijo in prihodnje leto.
V norem svetu je preživetje pomembno. Pravi zmagovalci pa bodo tisti, ki bodo znali sestaviti koščke skupaj – in negotovost spremeniti v strategijo, naložbo v vrednost in spremembo v rast.
Programski svet 28. PKP
