»Danes je vse geopolitično. Če ste malo podjetje, ki izvaža, to veste zelo dobro. Carine, trgovinske vojne … Vse to je geopolitika,« je na Poslovni konferenci Portorož povedal Duncan Clark, predsednik in ustanovitelj BDA, svetovalnega podjetja za naložbe v Aziji. Že tri desetletja svetuje vlagateljem na področju tehnologije in inovacij v Aziji, njegova knjiga iz leta 2016 z naslovom Alibaba: hiša, ki jo je zgradil Jack Ma pa opisuje vzpon kitajskega internetnega sektorja in podjetniškega razreda.

Clark, ki veliko dela opravi na Kitajskem, pravi, da je skepticizma do Kitajske ogromno. Še vedno drži, da Kitajska išče »win-win« situacijo, seveda tako, da Kitajska zmaga dvakrat, je dodal. A opozoril: »Čeprav ste morda skeptični do Kitajske, je ne smete ignorirati. To, da se ne zmenite zanjo, vas lahko konkretno opeče.«

»Kitajski politiki so tudi nekakšni podjetniki«

Današnja Kitajska je zelo tehnološko napredna država. »Če greste na Kitajsko, si vnaprej priskrbite njihove aplikacije. Vaše kreditne kartice? Neuporabne. Potrebujete njihove aplikacije,« je povedal Clark. Eden izmed razlogov, da je Kitajska lahko tako zelo tehnološko napredovala, je dostop do podatkov. Ta je tam lažji kot drugje po svetu, ljudje nimajo težav s tem, da dajo svoje podatke, kot drugje po svetu.

Kitajska je sicer postala zelo odvisna od tehnoloških podjetij, kot je bila nekoč od nepremičninskega trga. A odvisnost od tehnoloških podjetij je vseeno boljša kot odvisnost od nepremičnin, je dodal Clark.

Tehnologija je na Kitajskem vseprisotna, tudi starejši so jo vzeli za svojo, manj je ograjevanja od tehnoloških inovacij. A tehnološka podjetja, kljub svojemu vplivu in moči, niso tista, ki vodijo kitajsko politiko. Razmerje med podjetniškimi velikani in politiko je tam povem drugačno kot v ZDA – kitajska vlada ima pač svojo idejo o tem, kdo je vodja, je povedal Clark in spomnil na primer šefa Alibabe Jacka Maja. Ta je letel visoko. In štiri leta pozneje ga je kitajska vlada zatrla, z njim pa tudi njegov imperij, saj jo je skrbelo, da je postal prevelik.

A tam podjetniško razmišljanje ni omejeno le na podjetniški svet. »Kitajski politiki so podjetniki oziroma razmišljajo podjetniško, saj tekmujejo med sabo. Vsaka provinca se bojuje zase. Zato pravim – ne ignorirajte Kitajske in njene tehnologije, saj vas ignoranca lahko hitro opeče. Poglejte, kaj se dogaja na Kitajskem. Od Kitajske se lahko marsičesa naučite in s tem pridobite prednost pred konkurenco.«

ZDA vodijo odvetniki, Kitajsko inženirji

Kljub vsej tekmovalnosti so si ZDA in Kitajska zelo podobne. A so tudi velike razlike. Oziroma, kot je rekel Clark: Kitajsko »vodijo« inženirji, ZDA odvetniki. »Kitajci za vse iščejo tehnološko rešitev. Reševanja pandemije so se lotili inženirsko, z zapiranjem mej, omejevanjem. In to je imelo slab vpliv na marsikaj, denimo na mala podjetja, na zaupanje.«

EU in Kitajska: kaj se lahko od nje nauči Evropa?

»Demonizacija Kitajske ni zelo produktivna,« je dejal Clark. A Kitajska in Evropa po svoje druga drugo potrebujeta. »ZDA so v EU vseprisotne že desetletja. A EU ne sme ignorirati Kitajske. Poiščite kitajske talente, ki vam bodo pomagali razumeti, kako deluje tamkajšnji trg. Marsikatero kitajsko podjetje želi iti iz Kitajske, sam je tam tekma preostra in prenapeta. Kitajska je težak trg za vse. Tudi za kitajska podjetja. Iti tja danes s tehnološko rešitvijo je brez zveze. A poglejte, kaj so trendi prihodnosti na Kitajskem. Bodite pozorni na tveganja s Kitajsko, a jo vzemite tudi kot laboratorij in se učite od nje,« je povedal Clark.

Kitajska Evropo potrebuje kot trg, tudi za svoje električne avtomobile. Primer podjetja iz Šenžena je Clark že omenil v našem intervjuju. »Neko podjetje v Šenženu razvija pametna očala, ki omogočajo takojšnje prevode. Na Kitajskem ima tako podjetje približno pol leta prednosti pred konkurenco. Ampak če jim pa uspe prodreti v Evropo, bodo tu imeli leto, leto in pol prednosti pred konkurenco. Zato se veliko kitajskih podjetij zaveda, da Evropo potrebujejo, da pobegnejo konkurenci, majhnim maržam in regulaciji doma. Kitajska vlada lahko naenkrat vpelje stroga pravila ali zahteva razdrtje podjetij. To smo v preteklosti že videli. Zato tudi Kitajska potrebuje svet, ne le Evropo.«

»Kitajska je zelo tekmovalna. Kot pravi tista pesem, če vam uspe v New Yorku, vam lahko uspe povsod. No, Kitajska je ‘novi’ New York.«