(s PKP) Kako obljubljena dežela je EU? In zakaj jo potrebujemo?

SMK konferenco organizirata Društvo za marketing Slovenije in Časnik Finance. Zadnja leta dvodnevni dogodek privablja skoraj 600 udeležencev.

Kakšna je prihodnost Evropske unije? Držimo pesti! Za Slovenijo kot majhno državo je izjemno pomembna, opozarja ekonomist Mojmir Mrak

Je EU obljubljena dežela ali puščava in kako jo vidimo zdaj? Mi jo potrebujemo. Tudi Evropa jo. Rabimo skupni trg. A potrebne so reforme.

Na Poslovi konferenci Portorož (PKP), ki jo organizirata ljubljanska ekonomska fakulteta in Časnik Finance, sta mnenji soočila Paolo Savona, zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, ter Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomske politike EU na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Savona opozarja: Potrebujemo reforme. Da je – po Einsteinovo – noro ponavljati enake stvari in meniti, da bo rezultat drugačen. Prepričan sicer je, da Evropa potrebuje skupen trg zaradi ekonomije obsega. Tako lahko tekmujemo z velikimi trgi. Skupni trg potrebuje skupno valuto, enotni denar po naj bi imele enotno državo, enoten pravni sistem z enakimi pravicami in dolžnostmi za vse državljane…v EU pa je 27 različnih pravnih sistemov. In ena monetarna politika ni za vse – veliko je razlik, tudi v produktivnosti. Da bi evro preživel, potrebuje močno koordinacijo nacionalnih fiskalnih politik. Sicer pa je Savona že napovedal: “Nekatere članice bodo prisiljene k izstopu, če ne bo spremembe institucionalnega ustroja v EU. To je glede moči ECB v primerjavi z drugimi glavnimi centralnimi bankami (ameriška centralna banka Fed, Bank of England, Bank of Japan, People’s Bank of China), glede moči zakonodajne pobude evropskega parlamenta, glede moči evropske komisije za uresničevanje Junckerjevega načrta za infrastrukturne naložbe.” Narava EU se bo po njegovi oceni spremenila v tem smislu, da bo namesto poudarjanja evropske suverenosti v trgovinskih odnosih in denarni politiki prešla do premikov k nemški politični hegemoniji. To bo ustvarilo trenja, ki Evropski uniji niso v prid.

Kaj pa pravi Mrak? “Smo na razpotju. Prvič ena od držav odhaja iz unije. In Evropa nima več tako jasnega varnostnega dežnika, zlasti zaradi sprememb v ZDA …”

Če ne bomo šli po pravi poti, v nujno potrebne reforme, se bomo v naslednji krizi, do katere bo enkrat prišlo, cikli so pač dejstvo, v položaju, ali bo evro sploh preživel, opozarja Mrak: “Za Slovenijo, kot za majhno državo, je EU zelo strateško pomembna za sam obstoj. In pomembna je gospodarsko in politično. Zato se mi zdi začudujoče, da se o tem zelo malo pogovarjamo. Potrebujemo malo več jasnega pogleda o tem.”

V zadnjem letu dni se je položaj sicer izboljšal, s stališča EU Brexit ne izgleda več takšen bavbav. Evropa na ekonomskem področju raste, kaj dosti več kot tri odstotke pa tudi včasih ni rasla: “Želeli bi si več, a smo kljub temu zdaj v obdobju, ki daje neko možnost za spremembe, za reforme. In to okno ne bo prav hudo dolgo odprto. Ali je politična moč, da smo to pripravljeni izkoristiti?”

In kaj bo treba narediti? Več na skupni varnostni politiki. Druga zadeva, ki sledi, je monetarna unija, pravi Mrak. Da, tudi evroobmočje lahko razpade, ali pa imamo dva evra, a nič od tega ni dobro oziroma – Mrak si tega ne želi. “Če pa hočemo nekje tesneje skupaj, potrebujejo države več suverenosti na drugih področjih..” Omenja kmetijske politike subvencij, pa kohezijsko politiko … Ob te dodaja, da bo zaradi večje porabe denarja za varnostne zadeve tega manj na razpolago za kmetijstvo in za kohezijo.

V prvi fazi reform potrebujemo po Mrakovo takšne, za katere ni potrebna sprememba evropskih pogodb. Rabimo tudi nek sistem kaj storiti z državami v težavah. Če je kriza likvidnostna, lahko pomaga evropski monetarni sklad. Če država pade v solventno krizo, moraš imeti mehanizem za prestrukturiranje dolgov. Druga faza pa je faza tesnejše monetarne unije, vključno s skupnim proračunom. Čez nekaj let.

Sicer pa je Mrak pred časom za Managerja v intervjuju govoril tudi o slovenski (ne)prodaji NLB, h kateri smo zaradi državne pomoči tudi zavezani.

Komentar