Janez Škrabec, ustanovitelj in direktor podjetja Riko, d. o. o., predsednik Alumni Ekonomske fakultete
Prof. dr. Marko Pahor, prodekan Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Janez Prašnikar, programski direktor PKP

Že dolgo je Ikea znana po svoji inovativni dejavnosti v tehnološko ne tako razviti pohištveni industriji. Kakšen pomen imajo za dolgoročno uspešnost tega podjetja trdna korporativna strategija, poslovne in funkcijske strategije ter kakšna je vloga menedžmenta bo razkril prvi človek INGKA Holdinga, materinskega podjetja Ikee, ki je svojo poklicno pot začel prav v podjetju Ikea v Nemčiji.

• Glavni govornik: Lars-Johan Jarnheimer, predsednik INGKA Holdinga, Ikeine “mame”, nekdanji predsednik uprave in glavni direktor Tele2 AB
• Pogovor po predavanju vodi Peter Frankl, Finance

Sponzor glavnega govornika:

Tudi zelo obetavni inovativni projekti pogosto ne izkoristijo svojega potenciala in ne izpolnijo pričakovanj. Med pogostejšimi razlogi za to je organizacijska klima v podjetju, ki inovacijskim procesom ne daje ustrezne podpore. Na konferenci bomo spoznali podjetja, ki se so temu izognila in ki uspešno vodijo inovativne procese.

• Miha Škerlavaj, Norwegian Business School, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Sponzor odmora:

Dansko farmacevtsko podjetje deluje skladno z načeli trojne zanke odgovornosti (Triple Bottom Line Principles): finančne, družbene in okoljevarstvene. Susanne je na čelu prizadevanj, da so ti vidiki vključeni v tržno logiko podjetja. Na konferenci bo predstavila, kako (in zakaj) voditi organizacijo tako, da se ne osredotočamo zgolj na dobiček, temveč tudi izboljšujemo kakovost življenja ljudi in pomagamo planetu.

• Susanne Stormer, podpredsednica korporativne trajnosti, direktorica za trajnostni razvoj v podjetju Novo Nordisk
• Pogovor po predavanju vodi prof. dr. Nada Zupan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Mahle Gmbh sodi med 20 največjih proizvajalcev avtomobilskih delov na svetu, zaposluje prek 80 tisoč ljudi, ustvarja čez 13 milijard evrov prihodka in ima prek 170 industrijskih lokacij po svetu, tudi v Sloveniji. Podjetje odlikuje sistem korporativnega upravljanja z dolgoročnim načrtovanjem, ki omogoča učinkovito strateško odločanje in vzdržen razvoj tudi v času velikih sprememb v globalnem okolju. Armin je odličen poznavalec Mahlejeve organizacije, sooblikovalec in razlagalec trendov v Mahleju in bo razkril skrivnosti uspeha podjetja.

• Armin Messerer, direktor oddelka za mehatronske električne pogone in dodatno opremo (globalna odgovornost), Mahle
• Pogovor po predavanju vodi prof. dr. Janez Prašnikar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Odmor

Predstavitev izsledkov 21. globalne raziskave PwC:»The Anxious Optimist in the Corner Office«

Kaj nas čaka prihodnje leto? Prihodnost bo predstavil najboljši razlagalec kratkoročnih makroekonomskih gibanj Veljko Bole, ki je tradicionalni govornik konference. Lani je v nastopu povedal, da rast poganja predvsem izvoz, ki raste hitreje kot na evrskem območju. Začele so pospeševati tudi naložbe in zasebna poraba. Ne zamudite prereza leta 2018 in napovedi za 2019!

•   Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana
• Pogovor po predavanju vodi prof. dr. Janez Prašnikar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konec programskega dela prvega dne 20. PKP

Slavnostna podelitev nagrade Časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu

Gala večerja

Druženje in zabava

Dan se lahko začne po vašem okusu. Z dobro jutranjo kavico v dobri družbi. Vabljeni na teraso Grand hotela Bernardin 16. novembra med 7:30 in 9:30 zjutraj, ko bomo dan pozdravili z dobrimi okusi in odličnimi idejami, ki bodo spremenile svet.

Drugi dan bomo začeli s tradicionalno raziskavo EF v Ljubljani. Letošnja bo namenjena predstavitvi e-trgovine v svetu in Sloveniji. Snovalci raziskave bodo predstavili nova spoznanja, ki jih bo mogoče s pridom uporabiti tudi v praksi.

Vodje raziskave: Polona Domadenik, Matjaž Koman, Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

V svetu interneta in internetne prodaje igrajo veliko vlogo mala podjetja. Futurist in prepoznavni vodja v nastajajočem svetu obogatene resničnosti (augmented reality), ustanovitelj podjetja Augment bo predstavil, kako združiti digitalni in fizični svet prek obogatene resničnosti. Augment je eno vodilnih podjetij na tem področju. Oskrbuje okrog 200 podjetij po svetu, vključno s Coca-Colo, Leroy Merlinom, Siemensom in hoteli Accor.

• Jean-Francois Chianetta, CEO in soustanovitelj, Augment
• Pogovor po predavanju vodi Matic Vošnjak, partner, direktor Competo

Odmor in druženje

Umetna inteligenca in svet: vpliv umetne inteligence na pravo, delovna mesta in družbo

Stvari se tudi v zavarovalniškem poslu hitro spreminjajo. Digitalizacija je povečala hitrost poslovanja, vplivala na spremenjene potrebe potrošnikov ter vzpostavila bolj neposredno povezavo med potrošniki (strankami) in distribucijskimi mrežami. Ali je mogoče, da bo internetno poslovanje popolnoma spremenilo tradicionalni način delanja posla v tej, dokaj časa zaprti in konservativni dejavnosti?

• Isabelle Conner, direktorica marketinga in upravljanja odnosov s kupci, Generali Group

Ta panoga je ena vodilnih v svetovnem gospodarstvu in že več kot stoletje tudi ena od nosilk tehnološkega napredka. V panogi se dogajajo hitre tehnološke spremembe in se na novo delijo vloge na trgu. Ker v njej deluje tudi dobršen del slovenskega gospodarstva, bo predavanje enega najbolj uglednih strokovnjakov za avtomobilsko industrijo v Nemčiji gotovo zaznamovalo tok letošnje poslovne konference.

• Ferdinand Dudenhöffer, redni profesor poslovnega upravljanja in ekonomije avtomobilske industrije na Univerzi Duisburg-Essen in direktor Centra za raziskave v avtomobilski industriji (CAR)
• Pogovor po predavanju vodi Peter Frankl, Finance

Sponzor odmora:

Okrogla miza z menedžerji
Tradicionalna okrogla miza z managerji, bo v ospredje postavila naslednja vprašanja. Smo pripravljeni na posel jutri? Ali vidimo dovolj naprej, da lahko vlečemo prave poteze? Ali s svojim delovanjem ustvarjamo potrebno organizacijsko klimo za inovacijsko dejavnost?

• Pogovor vodi Peter Frankl, Finance

Pogovor s predsednikom Vlade Republike Slovenije

Pogovor vodi: Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

Zaključek konference

Odprtje konference

Rainer Schmückle, nekdanji direktor operative v Mercedes-Benzu Cars, Daimler AG, trenutno pa član upravnih odborov v družbah Autoneum AG, Švica, Dometic SA, Stockholm, Švedska, MAN Truck & Bus SE, München, Nemčija, Kunststoff Schwanden, Švica, in Wittur SE, Nemčija

Rainer Schmückle je študiral ekonomijo in inženirstvo. Preden je bil imenovan za direktorja operative pri Mercedes-Benzu Cars (Daimler AG), je zasedal več visokih položajev v avtomobilski industriji. Med letoma 1994 in 1997 je bil višji podpredsednik za finance in informacijsko tehnologijo v podjetju Freighliner, proizvajalcu tovornih vozil in članu Daimler Trucks North America. Zatem je postal predsednik in CEO podjetja Adtranz v katero sta se združili diviziji transportne tehnologije podjetij ABB in Daimler-Benz). Med letoma 2001 in 2005 je bil predsednik in CEO podjetja Daimler Trucks North America, kjer je bil odgovoren za poslovanje v skladu s sporazumom NAFTA, ter skupine Freightliner, Sterling and Western Star Trucks, Thomas Built Buses, Freightliner Custom Chassis in American LaFrance. Leta 2005 je postal vodja proizvodnje in nabave v podjetju Mercedes-Benz ter direktor operative (COO) v podjetju Mercedes-Benz Cars, Daimler AG. Poleg tega je podpredsednik področja poslovnega načrtovanja in financ.

Vsebina predavanja:

Zaradi globalizacije in internacionalizacije poslovnih dejavnosti podjetja delujejo v vse bolj kompleksnem in burnem svetu, v katerem se iz dneva v dan pojavljajo nepričakovani dogodki. Politične in pravne spremembe, velika nestanovitnost trga ter svetovna finančna kriza so samo trije primeri pretresov, ki lahko ogrozijo preživetje podjetja. Da bi bila podjetja uspešna, morajo razviti organizacijsko odpornost, ki jo je mogoče opredeliti kot sposobnost predvidevanja potencialnih groženj, za učinkovito obvladovanje nepričakovanih dogodkov in za učenje iz njih. V predavanju bomo dobili odgovore na vprašanja:

• Katera so najpogostejša orodja, ki so jih razvila prvovrstna podjetja za spopadanje z nepričakovanimi dogodki na splošno?
• Ali je avtomobilska industrija drugačna in kako se odziva na izzive, s katerimi se v zadnjem času sooča?
• Kakšen bo njen prihodnji razvoj? Souporaba avtomobilov, avtonomna vožnja, elektrifikacija, drugi alternativni pogoni?
• Kako se bodo morali spreminjati dobavitelji v avtomobilski industriji, še posebej slovenski dobavitelji, ki imajo posebno veliko težo v sestavi slovenskega izvoza oziroma celotnega slovenskega domačega proizvoda?
• Ameriško-kitajsko-evropski odnosi v tem sektorju in možni izzivi v prihodnosti?

Pogovor po predavanju vodi Peter Frankl, Finance.

Jan Svejnar je profesor svetovne politične ekonomije (James T. Shotwell) in direktor Centra za globalno ekonomsko upravljanje na Univerzi Columbia. Pri svojem delu posveča posebno pozornost učinkom vladnih politik na podjetja, trge dela in kapitalske trge, upravljanju in uspešnosti podjetij, nacionalnemu in globalnemu upravljanju in uspešnosti ter podjetništvu, inovacijam in naložbam. Preden se je zaposlil na Univerzi Columbia, je bil profesor poslovne administracije (Everett E. Berg) in direktor William Davidson Instituta na poslovni šoli Ross School of Business in direktor Centra za mednarodno politiko (International Policy Center) na šoli Gerald R. Ford School of Public Policy Univerze v Michiganu. Pred tem je bil profesor na Univerzi v Pittsburghu in Univerzi Cornell. Diplomiral je na Šoli za industrijska in delovna razmerja (School of Industrial and Labor Relations) Univerze Cornell, magisterij in doktorat iz ekonomije pa opravil na Univerzi Princeton. Je avtor in urednik veliko knjig ter avtor številnih prispevkov v strokovnih revijah.

Vsebina predavanja profesorja Jana Svejnarja:

Kje je EU in z njo tudi Slovenija danes? Se je povsem izgubila v globalnem izpodrivanju med ZDA in Kitajsko? Tudi Evropo samo pestijo notranje težave, denimo brexit, politična razhajanja v EU in podobno. Kakšne možnosti ima EU, da se pobere in vrne na pot stare slave, na pot političnega eksperimenta, ki je še pred časom največ obljubljal, tudi gospodarsko.

Pogovor po predavanju vodi Gregor Pilgram, predsednik uprave, Adriatic Slovenica.

Odmor OLIVIA

Amit Nastik je globalni vodja za strategijo in dejavnosti v Novartisu (NTO, Novartis Technical Operations). V zdravstvenem sektorju je že skoraj 15 let (medicinski pripomočki, zdravila na recept in zdravila brez recepta), kjer je opravljal različne odgovorne ključne funkcije na področjih strategije, trženja in prodaje, združitev in prevzemov, financ in splošnega menedžmenta. Z opravljanjem različnih nalog si je pridobil temeljito razumevanje upravljanja sprememb, organizacijskega preoblikovanja in vodenja. Je državljan Švice. Magisterij iz poslovanja je opravil na Univerzi St. Gallen v Švici, poleg tega je diplomant fakultete Harvard Business School. Leta 2016 ga je ameriško-švicarska fundacija izbrala za člana prestižne konference Young Leaders Conference.

Vsebina predavanja Amita Nastika:

Farmacevtska podjetja si moramo po najboljših močeh prizadevati za proizvodnjo inovativnih zdravil in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Farmacevtska industrija trenutno močno vlaga v tehnologije celične in genske terapije naslednje generacije, ki imajo potencial takojšnje ozdravitve. Z inovativnimi cenovnimi modeli moramo poiskati nove poti za izboljšanje dostopa bolnikov do teh visoko naprednih in stroškovno učinkovitih terapij, ki jim lahko spremenijo življenje. Z uporabo tehnologije velikih podatkov in digitalne tehnologije lahko pomagamo pospešiti razvoj teh inovativnih zdravil ter jih narediti bolj cenovno dostopna in bolj ciljno usmerjena. Uporaba napovednih algoritmov, s katerimi se napovejo stroški, kakovost in sodelovanje v kliničnih preizkušanjih, avtomatizacija procesov v proizvodnji in digitalne tehnologije za bistvene spremembe v dobavnih verigah so nekatera izmed področij, ki nam lahko pomagajo na poti k preoblikovanju v visoko učinkovito organizacijo. Vzpostavitev poslovne kulture, ki zaposlene spodbudi k radovednosti in ustvarjalnosti, jim omogoči, da dosegajo izjemne rezultate in oblikujejo najboljše inovativne ideje, je prav tako pomemben dejavnik na poti do vzpostavitve podjetja, ki proizvaja inovativna zdravila. V vlogi odgovornega člana družbe je naša naloga, da družbi vrnemo več, kot ji vzamemo, tako da omogočimo dostop do zdravil ter izboljšamo zdravstvene sisteme in zdravje prek partnerstev, seveda ob spoštovanju najvišjih etičnih standardov.

Arnoud Boot je profesor podjetniških financ in finančnih trgov na Univerzi v Amsterdamu ter član Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti (KNAW). Je predsednik sveta Nizozemske centralne banke (DNB), član mreže Sustainable Finance Lab (SFL) in član Znanstvenega sveta za vladno politiko (WRR). Je tudi predsednik Evropskega finančnega združenja (EFA) in vodi Amsterdamski center za podjetniške finance (ACCF), skupino za razmislek, ki spodbuja dialog med teoretiki in praktiki. Pri svojem delu se osredotoča na širok pojem »financializacije« družbe. Na področju javnega reda in kot neodvisen glas v javni debati se osredotoča na temeljne premike v svetovnem gospodarstvu, ki so povezani z revolucijo informacijske tehnologije in trenutnimi geopolitičnimi premiki. Njegovi akademski prispevki so bili objavljeni v mnogih vodilnih znanstvenih revijah, vključno z American Economic Reviewin Journal of Finance. V svojem svetovalnem poročilu nizozemski vladi (WRR 2016) je uporabil pojem finančne prevlade v nizozemski družbi in oblikoval priporočila za večjo osredotočenost na realno gospodarstvo.

Vsebina predavanja Arnouda Boota:

Tako imenovana fintech podjetja že dandanes ogrožajo samo bistvo tradicionalne finančne industrije. Bodo novinci povsem spremenili vlogo klasičnih finančnih posrednikov. V kaj se bodo pod vplivom novih tehnologij in poslovnih modelov spremenili klasični finančni posredniki? In nasprotno: bodo finančnotehnološke platforme prevzemale modele zdajšnjih klasičnih posrednikov tudi zaradi pritiskov regulatorjev in nadzornikov? Kje se bosta svetova srečala, kako se bosta približevala in deloma tudi združevala?

Stefan Häbich, direktor, George Labs GmbH, Erste Group Research and Development

Vsebina predavanja Stefana Häbicha:

George se je »rodil in odraščal« v George Labs, ki sodi pod okrilje Erste group in združuje mednarodno, meddisciplinarno skupino ljudi, katere glavni cilj je odlična bančna izkušnja. Ekipa je agilna in sposobna, ustvarjalna in drzna, igriva in resna. George je vodilna vseevropska bančna platforma, ki dnevno pridobi prek 5000 novih uporabnikov in jih avgusta 2019 šteje že 5.000.000. Več o tem, kaj Georga naredi priljubljenega in to ne samo po številu uporabnikov, boste izvedeli na konferenci. Dobili boste vpogled v prihodnost bančništva, izvedeli, kako odprta in modularna arhitektura zagotavlja platformo, na kateri ideje postanejo navdušujoče rešitve ter kako osredotočenost na stranke in uporabniško izkušnjo spodbujajo inovacije. Izvedeli boste, kako je „bankozaver“ povezan z staromodnim terminom “Sparkasse”, postal ena izmed top 10 bank na področju digitalizacije in to ne samo v Avstriji ter celotni srednji in vzhodni Evropi, niti ne zgolj po vsej Evropi, temveč po vsem svetu (vir: avtonomna raziskava 2019). Vse zaradi Georgea.

Odmor

Veljko Bole, zannstveni svetnik, EIPF, Ljubljana

Vodilni slovenski ekonomist je del železnega repertoarja Poslovne konference Portorož. Tudi letos nam bo predstavil gospodarsko sliko Slovenije in jugovzhodne Evrope danes ter svoje videnje tega območja v prihodnjih nekaj letih.

Večerni sprejem podjetja NIL

Slavnostna podelitev nagrade Časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu

Gala večerja

Večerni pogovor »Posel in šport«
Gost: Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije

Pogovor vodi Peter Frankl, direktor in glavni urednik, Finance

Druženje ob mednarodno nagrajenih vinih vinarja Puklavec Family Wines

Raziskava EF: Upravljanje inovacij: voditi zmagovalce

Raziskavo bodo predstavili: Iva Drvarič, Vid Janša, Thyme Nord

Tema letošnje raziskave študentov rednega magistrskega študija Poslovodenja in organizacije IMB Ekonomske fakultete UL in njihovih mentorjev je holistično proučevanje inovativnosti na ravni posameznih regij, držav in podjetij. Upravljanje inovativnosti (angl. innovation governance) tako na ravni nosilcev ekonomske politike kot vodenja največjih podjetij postaja pomemben izziv.

V okviru predstavitve bomo prikazali trende na področju inovacij, vire in politike v treh najbolj inovativnih poslovnih okoljih: ZDA, Kitajski in Evropski uniji. Na ravni držav EU bomo najbolj inovativne države primerjali s tistimi, ki zaostajajo. Proces upravljanja inovativnosti bo predstavljen na primeru multinacionalnih podjetij Mahle in Phillip Morris International.  Primer inovativne dejavnosti v panogi finančnega posredništva in zavarovalništva bo prikazan s primerom banke Intesa  SanPaolo in Zavarovalnice Triglav. Na podlagi primarnega zbiranja podatkov o inovativni dejavnosti in aktivnostih, povezanih s tem, pa bomo osvetlili tudi upravljanje inovativnosti v največjih slovenskih podjetjih ter preučili politiko subvencioniranja raziskav in razvoja v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih.

Pedro J. F. de Lima je kot vodja za področje ekonomskih študij na ekonomskem oddelku Evropske investicijske banke odgovoren za analize strukturnih tematik, bistvenih za evropska gospodarstva in dejavnosti EIB. Zadolžen je za Letno poročilo o investiranju in investicijskem financiranju EIB ter za Raziskavo skupine EIB o naložbah podjetij v EU. Pred tem je bil vodja divizije za državni in finančni sektor na ekonomskem oddelku in vodja divizije notranjega modeliranja na direktoratu za upravljanje tveganj. Preden se je pridružil EIB, je bil višji ekonomist pri OECD v Parizu in Evropski centralni banki v Frankfurtu ter izredni profesor ekonomije na Univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA. Na Univerzi Wisconsina-Madison v ZDA je doktoriral iz ekonomije. Izdanih je bilo več njegovih publikacij na tematiko makroekonomije, finančne ekonomije, ekonomije dela in ekonometrije časovnih vrst. Nekaj časa je bil tudi profesor ekonomije na John F. Welch College of Business, Univerze Sacred Heart (v kampusu v Luksemburgu), kjer je poučeval o izvedenih finančnih instrumentih in upravljanju tveganja.

Vsebina predavanja:

 Brez obsežnih naložb se EU ne bo mogla kosati ne z ZDA in še posebej ne s Kitajsko. EU je v svoji vlogi nekakšnega šampiona tradicionalne industrije v nekaj zadnjih letih ali celo desetletjih začela izgubljati tekmo tako s Silicijevo dolino v ZDA kot tudi z novimi tehnološkimi velikani in drugimi podjetji iz Azije, predvsem Kitajske. Kako se bomo lotevali naložb v infrastrukturo in znanje, da bomo začeli konkurente dohajati ali jih celo prehitevati, da ne bomo ostali le kot svetovni muzej?

Odmor

Johann Stadler,  vodja za področje proizvodnje in Industrije 4.0, Hilti

Johann Stadler je vodja za področje proizvodnje in Industrije 4.0 v podjetju Hilti, ki usmerja Hiltijevo pot digitalizacije proizvodnje. Pred tem je bil zadolžen za nadziranje strateških in inovativnih projektov na področju informacijske tehnologije v celotni skupini Hilti. V 10 letih, kar je član te organizacije, je uspešno načrtoval in realiziral načrte na vseh področjih informacijske tehnologije, ki vključujejo infrastrukturne projekte SAP (R/3 in S/4HANA). Inovativni projekti računalništva v oblaku, kot so O365, SAP Business ByDesign, Internal Social Media in Yammer ter “Citrix as a Service” v MS Azure, so Hilti spremenili v digitalno podjetje. Zdaj bo proizvodnja tako postala digitalna, kjer koli je to smiselno. G. Stadler ima opravljen magisterij iz računalništva (Rosenheim University of Applied Science) ter diplomo iz poslovne administracije (University of Liechtenstein) in poučuje vodenje projektov v različnih institucijah (Microsoft, Red bull, BMW …).

Tomaž Mahnič, FCCA, pooblaščeni revizor, Partner pri Grant Thornton Slovenija

Okrogla miza z menedžerji na temo inovacij: Inovativne platforme v podjetjih. Kakšni so trendi v inoviranju? Kaj se spreminja v zadnjem obdobju?

Sodelujejo:

• Željko Puljić, glavni direktor, Iskratel
• Milan Dragić, Area Director Bisnode South East Europe, Bisnode
• Tomas Tomsich, direktor, Zarja Elektronika
• prof. dr. Janez Prašnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Vodi: prof. dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Marcel Fratzscher je nemški ekonomist in profesor na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Od februarja 2013 je predsednik ekonomsko-raziskovalnega inštituta DIW Berlin. Pred tem je bil vodja za analize mednarodnih politik pri Evropski centralni banki. Na doktorskem programu ekonomije Goethejeve univerze v Frankfurtu poučuje mednarodne finance. Na Univerzi v Kielu je končal preddiplomsko stopnjo, na šoli Trinity College v Oxfordu je diplomiral iz filozofije, politike in ekonomije, magisterij iz javnega reda jeopravilna šoli John F. Kennedy School of GovernmentUniverze Harvard, doktorat pa na European University Institutev Firencah v Italiji. V času azijske finančne krize leta 1997 je po naključju delal naHarvardovem Centru za mednarodni razvoj (Center for International Development) v Džakarti v Indoneziji, kjer je imel popoln vpogled v državo, ki jo je prizadela kriza. Leta2013 je bil imenovan za člana znanstvenosvetovalnega odbora zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in tehnologijo. Z Jakobom von Weizsäckerjem in drugimi je ustanovilGlienicker Gruppe, skupino proevropskih odvetnikov, ekonomistov in političnih znanstvenikov.

Vsebina predavanja Marcela Fratzscherja:

Marcel Fratzscher bo spregovoril o tem, kako se bo Nemčija, ki je najpomembnejša partnerica slovenskemu gospodarstvu, razvijala v prihodnjih letih. Kje je Nemčija zdaj in kje bo čez pet let? Se bo Nemčija kot izrazito tradicionalna gospodarska velesila znala spremeniti oziroma preseči svojo notranjepolitično krizo, pospešiti vlaganja v infrastrukturo in znanje, da bi sama in z njo Evropa nadoknadila zaostanek za Kitajsko?

Odprtje konference in plesni nastop Ryuza Fukuhare, japonskega pleasalca Butho plesa in plesnega koreografa

Kakšna je nova evropska in s tem slovenska realnost? Obdobje (post)epidemije v obdobju tekme med ZDA in Kitajsko. Kako naj EU tehnološko dohiti oba tekmeca? Kaj bo po volitvah v ZDA? Je Nemčija pripravljena prevzeti pomembnejšo vlogo v EU in svetu? Bolečina britanskega odhoda … Kako v tej silni kompleksnosti poiskati odpornost naših podjetij in potisk naprej? Slovenija namreč deli usodo Evrope in njenih članic z malo večjo amplitudo. Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala Sandra Navidi, ustanoviteljica in CEO podjetja BeyondGlobal, ki je tesno sodelovala tudi z ekonomistom Nourielom Roubinijem kot direktorica področja razvojnih strategij in višja vodstvena delavka za poslovanje s strankami v podjetju Roubini Global Economics. Pred tem je bila investicijska bančnica v družbi Scarsdale Equities, glavna odvetnica v Muzinich & Co. in odvetnica v družbi Deloitte.

Moderator: Peter Frankl, Časnik Finance

Čas za kratek oddih

V prispevku boste slišali izkušnjo kitajske izpostave ameriškega podjetja WeWork, ki je moralo preoblikovati poslovni model v skladu z novo realnostjo po COVID-19. Kako se je podjetje, ki se ukvarja s komercialnimi nepremičninami in ponuja pisarniške prostore odzvalo na nove razmere, ki se kažejo predvsem v naraščanju priljubljenosti domačih pisarn?

Moderator: prof. dr. Miha ŠKERLAVAJ, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

SKB Banka, ki je že leta aktivna v Olimpijskem komiteju Slovenije je za vas skupaj z atletinjo Marušo Mišmaš pripravila uporabni kratki trening, ki vam bo izvabil nasmeh na obrazu in vas prepričal, da je potrebno stopiti samo korak stran od pisalne mize.

Pri E-branjevki so za vas pripravili recept za okusen smoothie, ki vam bo v katerem koli delu dneva povrnil moči.

Nekaterim slovenskim podjetjem  je virus pravzaprav pomenil potisk, saj so tudi zaradi virusa pametne tehnologije vse bolj v ospredju. Udeleženci okrogle mize bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi svoje izkušnje prenesli v poslovanje drugih slovenskih podjetij. Kako naj se vsi prilagodimo? Primeri iz farmacije, storitvnega sektorja, avtomobilske industrije, logističnega podjetja, tehnološkega podjetja.

Moderator: prof. dr. Tjaša REDEK, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Pogovor po predavanju z gostom vodi: prof. dr. Janez PRAŠNIKAR, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Verjetno nikoli več ne bo, kot je bilo pred krizo. Gre za preizkus naše prilagodljivosti in sposobnosti, da si po šoku opomoremo in sprejmemo spremenjeno realnost. In pri tem potrebujemo predvsem razumevanje možnega izhoda in zaupanje, da ga bomo dosegli. Z vodilnimi menedžerji se bodo pogovarjali o njihovih načrtih za leto 2021.

Pogovor s Tomažem Kavčičem, Chefom priznane Gostilne pri Lojzetu (dvorec Zemono)

• Nika Drobnič, Peter Suhodolčan in Julija Barbič, študenti IMB programa EF UL
• dr. Matjaž Koman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Na okrogli mizi bomo govorili o izzivih in priložnostih pokoronske realnosti. Korona nas je resetirala, kako se bomo postavili nazaj? Koliko so turizmu pomagali vavčerji (boni)? Ali bomo še naprej kruh pekli doma? Cene surovin (sol, sladkor, kvas)? Spletni nakupi? Poraba alkohola/varno pitje alkohola? Družbena odgovornost (lokalne drage, visokokakovostne surovine)? Koliko je koronakriza katalizator sprememb, ki so se dogajale že prej? na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gosti:

• Adrian JEŽINA, predsednik poslovodstva, Telemach
• Zooullis MINA, glavni direktor, Pivovarna Laško Union
• Gregor ROVANŠEK, izvršni direktor, Sava
• Karmen PANGOS, generalna direktorica, Žito

Moderator: prof. dr. Marko PAHOR, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

V prispevku bo profesor strategij in podjetništva ter prodekan z London Business School osvetlil tri vidike odpornosti (strateški, operativni, psihološki). Kako pripraviti podjetje, da bo fit za novo realnost?

• Julian BIRKINSHAW, London Business School

Moderator: prof. dr. Miha ŠKERLAVAJ, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

V Body Shopu je Schwartz vpeljeval naravne, pristne in zelene strategije, še preden so te postale priljubljene in modne v drugih podjetjih. Kaj je danes drugače? Schwartz je začel kot pionir, kako vidi splošni trend danes? Kako naj podjetje, ki sicer ima nekaj izkušenj z zelenimi strategijami, a ne veliko, novo razmišljanje prenese v jedro podjetja? Kako naj se tega loti? Kakšen naj bo pravi menedžer in voditelj za to vlogo? Koliko sredstev in truda naj nameni za ta proces in kakšne bodo otipljive koristi?

Klaus Regling, izvršni direktor Evropskega mehanizma za stabilnost – EMS, se bo osredotočil na prihodnje srednjeročne in dolgoročne posledice ukrepov zdajšnje ekonomske politike brez primere. Ali lahko po veliki pregretosti v najpomembnejših ekonomijah sveta pričakujemo novo gospodarsko krizo? Če da, kaj smo se naučili in katere sistemske spremembe naredili, da lahko pričakujemo drugačen (ne Grški) potek, kot pri krizi 2008. Kaj bi še morali storiti – kje so največja tveganja? Na primer, kako se bodo (če sploh) spreminjala fiskalna pravila v kontekstu prehoda v zeleno in digitalno Evropo, ali bo Yuan postal rezervna valuta, …

Klaus Regling, Managing Director of the European Stability Mechanism – ESM, will focus on the future consequences of unprecedented current economic policy measures. It seems so that there will be a lot of money for quite some time to come. Central, European, commercial … Can potential higher inflation overwhelm our plans based on rich sources of financing? The speaker will also present his views on the future of EU’s fiscal coordination or more specifically fiscal rules, especially in the context of green EU initiative and climate protection, view on inflation expectations, the evolving role of Chinese Yuan as reserve currency, …

Facilitator: Dušan MRAMOR, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

Kakšen je jutrišnji oziroma že današnji kupec? Kaj mu pomenijo vrednote in času primerne poslovne prakse – zelene in odgovorne, tako na medorganizacijskem trgu kot tudi širše? Kaj mora danes narediti podjetje, da bo še relevantno oziroma še bolj relevantno jutri? Kako hitro bo trg izpljunil tiste, ki jim ne bo mar?

What is tomorrow’s or today’s customer like? What do the values and time-appropriate business practices mean to him – green and responsible – in the inter-organizational market and market beyond? What does a company have to do today to be even more relevant or even more relevant tomorrow? How quickly will the market spit out those who do not care?

• Branko ŽIBERT, partner, CEO of consulting company Kearney

Facilitator: Vesna ŽABKAR, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

Z izbranimi sogovorniki iz podjetij, ki pokrivajo potrebe končnih kupcev in kupcev na medorganizacijskih trgih, bomo govorili o medsebojni prepletenosti delovanja podjetja, družbenega in naravnega okolja. Katere cilje si postavljajo za trajnostne strategije in kaj jih motivira? Kako prepoznavajo izzive in priložnosti ter kako uspešni so s trajnostnimi poslovni praksami? Pričakujemo razgibano diskusijo glede kompleksnega izziva današnjega časa: kako zadovoljiti potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrožali prihodnjih.

With leading representatives from companies that cover the needs of end customers and customers in B2B markets, we will talk about the intertwining of the company’s operations, social and natural environment. What goals do they set for sustainable strategies and what motivates them? How do they identify challenges and opportunities and how successful are they with sustainable business practices? We expect a lively discussion on the complex challenge of today: how to meet the needs of present generations without compromising future ones.

Panel discussion with :

• Gorazd LAMPIČ, CEO, co-founder Elaphe
• Mark PLEŠKO, CEO, founder of Cosylab
• Janez ŠKRABEC, CEO, founder of Riko
• Adrian JEŽINA, Chairman of the management, Telemach

Facilitator: Vesna ŽABKAR, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

• Velimir BOLE, senior research fellow, EIPF, Ljubljana

Talk with the guest will be facilitated by: Janez PRAŠNIKAR, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

• Anita STOJČEVSKA, CEO, SKB bank
• Luka PODLOGAR, President of the Management Board, Generali Investments
• Gorazd BEDENČIČ, Director, Puklavec Family Wines
• Žiga HIENG, CEO, Salus

Facilitator: Peter FRANKL, CEO and editor-in-chief, Časnik Finance

Tema letošnje raziskave študentov rednega magistrskega študija Poslovodenja in organizacije IMB Ekonomske fakultete UL in njihovih mentorjev so globalni izzivi, s katerimi se srečujemo. Čeprav se to na makroekonomski ravni vidi kot zaostajanje v rasti produktivnosti, je potrebno globlje pogledati v teme, ki se dotikajo staranja prebivalstva, potrebne energetske tranzicije, povezane z e-mobilnostjo, novih tehnologij in vodenjem učinkovite ekonomske politike. V okviru predstavitve bodo prikazani trendi na navedenih področjih v  ZDA, Kitajski, Evropski uniji in Sloveniji na način, ki bo predstavil tako ključne spremembe, ki se obetajo kot tudi poslovne priložnosti, ki izhajajo iz tega. V drugem delu predstavitve bo prikazan proces transformacije in poslovni model na primeru treh izbranih slovenskih podjetij, Union Hotels Collection, Equinox in Pipistrel.

Tretji del prezentacije bo prikazal koncept oblikovanja poslovnega ekosistema, ki temelji na spodbujanju sinergij in uporabi lokalno specifičnih resursov in bi tako spodbujal rast produktivnosti na ravni mikro in malih podjetij v posameznih regijah. Konceptualni model bo nadgrajen z oceno potrebnih investicijskih vlaganj na primeru občine Izola ter shemo financiranja tovrstnih projektov. Preobrazba v zeleno in digitalno družbo bo temeljila na trajnih mikro rešitvah.

Research by the School of Economics and Business in Ljubljana: Achieving growth that matters

Pomanjkanje glavnih sestavnih delov in surovin je na trge prineslo precej negotovosti. Kako Aleš Janhar kot slovenski inženir, podjetnik in znanstvenik iz Silicijeve doline vidi razvoj glavnih tehnologij prihodnosti in kateri dejavniki bodo razvoj pospeševali in upočasnjevali? Kakšna naj bo vloga znanja v slovenskih podjetjih, znanja, ki naj bi olajšalo vzpenjaje po verigi vrednosti in doseganje višjih cen oziroma dodane vrednosti? Kaj narediti, da nameni postanejo realnost?

A shortage of key components and raw materials has caused a lot of uncertainty in markets. How does Aleš Janhar, a Slovenian engineer, entrepreneur and scientist from Silicon Valley, see the development of essential technologies of the future, and which factors will accelerate or slow down the development? What role should knowledge play in Slovenian companies to facilitate their ascent on the value chain, and achievement of higher prices and added value? How to turn intentions into reality?

• Aleš JANHAR, engineer, LAM Research

Facilitator: Polona DOMADENIK, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

Michele Zanini, poslovnež in svetovalec iz Bostona z beneškimi koreninami, je soavtor zelo odmevnega dela Humanokracija. Zanini menedžerje po vsem svetu navdušuje in jim svetuje, kako naj z zelo preprostimi prijemi svoje zaposlene motivirajo, da so še bolj inovativni in kreativni. Z metodami, opisanimi v Humanokraciji, postanejo v bitki za talente podjetja še bolj zaželen in uspešen delodajalec.

Najbolj zaposlene v podjetjih duši birokracija. Kako jo smiselno, ciljno in učinkovito odpravljati in tako z večjo kreativnostjo podjetju omogočiti hitrejšo rast in večjo privlačnost? Nedvomno je epidemija spremenila oziroma še vedno spreminja metode dela v preštevilnih podjetjih. Kako to, kar smo se naučili med epidemijo, upravljati v sodobnem in privlačnem podjetju? Kako kombinirati delo na daljavo, ki je v nekaterih elementih lahko precej privlačno za zaposlene in tudi za podjetje, ter tradicionalne veščine in metode dela, ki nikoli ne bodo del preteklosti? Kako podjetju najti novo in okrepljeno odgovorno poslanstvo, ki vodi k večji privlačnosti in hkrati k rasti in višji donosnosti? Konkretne poti in abeceda za ustvarjanje večje privlačnosti.

Michele Zanini is co-authored the bestselling book Humanocracy. Zanini has fascinated managers around the world, teaching them how to use simple methods to motivate their employees to become more innovative and creative. Methods described in Humanocracy help companies become a more desirable and successful employer in the battle for talent.

Employees are most often frustrated by red tape. How to cut the red tape reasonably, effectively and in a targeted manner to support faster growth of the company and improve its attraction with greater creativity? The epidemic has undeniably been changing the way of working in countless companies. How to manage what we learned in the epidemic in a modern and attractive company? How to combine teleworking, certain elements of which can be very attractive to employees as well as companies, with traditional skills and methods of work that will never become obsolete? How can a company find a new, more responsible mission that will make it more attractive and improve its growth and profitability? Concrete paths and alphabet for increasing the attraction.

• Michele ZANINI, co-author of the Wall Street Journal bestseller Humanocracy, co-founder of Management Lab

Facilitator: Miha ŠKERLAVAJ, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

Zdravi ljudje, zdrave organizacije. Kaj počnejo vodilna slovenska, regijska in globalna podjetja za to, da gojijo zdrave kulture in odnose ter tako krepijo ustvarjalnost in inovativnost svojih organizacij?

Healthy people, healthy organizations. What are the leading Slovenian, regional and global companies doing to cultivate healthy cultures and relationships and thus strengthen the creativity and innovation of their organizations?

• Gregor PILGRAM, CEO, Generali Austria
• Michal Maco, CEO, Corwin Slovenia
• Jernej ČESEN, SVP of distribution and CEO, Ekipa2
• Jana KRAPEŽ TROŠT, Co-managing director, BIA Separations

Facilitator: Miha ŠKERLAVAJ, PhD, full professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

• Roberto KUTIĆ, co–founder and COO, Infobip

Facilitator: Peter FRANKL, CEO and editor-in-chief, Časnik Finance

Zaključek konference in odmor pred tradicionalnim srečanjem študentov IMB EF Univerze v Ljubljani s predstavniki Novartisa v Sloveniji.

End of official programme of the conference

Tradicionalno srečanje študentov IMB EF Univerze v Ljubljani s predstavniki Novartisa v Sloveniji.

Traditional meeting of IMB EF students of the University of Ljubljana with representatives of Novartis in Slovenia.

Priložnosti za slovenska podjetja, ki jih ponuja na glavo obračajoči se svet.

S Hermannom Simonom smo za vas pripravili tudi zelo zanimiv intervju Kdo so skriti prvaki, ki premagujejo svet.

Pogovor z njim vodi: Branko ŽIBRET, Kearney

Opportunities for Slovenian companies that the upturning world offers.

Hermann Simon, Founder and Honorary Chairman of Simon-Kucher & Partners, the world’s leading price consultancy with 41 offices and 1600 employees.

Moderator: Branko ŽIBRET, Kearney

Preberite si članek, ki smo ga pred letošnjo konferenco naredili z Anito Krohn Traaseth, norveško gospodarstvenico in neizvršno direktorico v nekaj rastočih tehnoloških podjetjih ter članico Evropskega sveta za inovacije (EIC).

INTERVJU: Zgraditi moramo velika evropska podjetja, ki oskrbujejo milijarde ljudi

• Anita Krohn Traaseth, Norwegian business executive and non-executive director of several fast-growing tech companies and member of the European Innovation Council (EIC)

Pogovor vodi: prof. dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

The discussion will be moderated by Miha ŠKERLAVAJ, PhD, Full Professor at the School of Economics and Business, University of Ljubljana

• Marko Mršnik, višji direktor, analitični vodja Bonitetne ocene držav in mednarodnih javnih financ za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko

• Marko Mršnik, Senior Director, Analytical Manager for EMEA Sovereign & International Public Finance Ratings

Pred konferenco smo z Velimirjem Boletom govorili o 8 resnic o slovenski inflaciji.

Pogovor z gostom vodi: prof. dr. Janez PRAŠNIKAR

• Velimir Bole, senior researcher, EIPF, Ljubljana

The talk with the guest will be moderated by Janez PRAŠNIKAR, PhD Full Professor

Pogovor vodi: Peter FRANKL, Časnik Finance

• Branko Milanović, Serbian-American economist, Graduate Center of the City University of New York and Luxembourg Income Study

The discussion will be moderated by Peter FRANKL, Časnik Finance

Danijel Levičar, poslovni direktor GEN energija, Podnebna nevtralnost in energetska varnost: primer NEK

Boštjan Bandelj, Belektron: Kakšne izzive prinaša energetski trg gospodarstvu to zimo in prihodnje leto

Goran Garevski, HYCU: Kibernetske vojne so nadaljevanje politike z drugimi sredstvi

Simon Franko, BASF: Industry’s challenges on the path of double twin transition and the importance of innovations in this transition

Boštjan Bandelj, Belektron: What new challenges the energy market is bringing for the economy this winter and next year

Goran Garevski, tehnical director, HYCU, Inc.: Cyber wars are the extension of politics using different means

Metaverse in korporativna strategija: priložnosti in izzivi digitalne transformacije

Metaversing the corporate strategy: The opportunities and challenges of digital transformation

Metaversing the corporate strategy: The opportunities and challenges of digital transformation

Pogovor z gosti vodi: Peter FRANKL, Časnik Finance

• Peter Groznik, managing director MSIN
• Gregor Pilgram, chairman of the Board of Generali Austria
• Nada Drobne Popovič, chairman of the Board Petrol

Tradicionalno srečanje študentov IMB EF Univerze v Ljubljani s  predstavniki Novartisa v Sloveniji.

Pogovor bo moderiral Marko PAHOR, redni profesor na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani.

• Klemen Boštjančič, Minister of Finance

The talk will be moderated by Marko PAHOR, PhD, Full Professor, School of Economics and Business, University of Ljubljana

Businesses need to be extremely creative, as customer behaviour and habits change rapidly. A company’s brand must be in synch with sustainable business models. What are the main challenges for companies?

Moč, sposobnost vplivanja na vedenje drugih, je najpomembnejša za prevzem odgovornosti in vodenje. Toda moč vas naredi ranljive za dve zahrbtni pasti – pretirano samozavest in egocentrizem, ki lahko ne samo zmanjšata vašo lastno učinkovitost, ampak tudi spodkopljeta učinkovitost vaše ekipe. Raziskali bomo, kako vam lahko osebni razvoj in strukturna zasnova pomagata deliti svojo moč, da se izognete njenim pastem in omogočite trajnostno kolektivno delovanje.

Moč, sposobnost vplivanja na vedenje drugih, je najpomembnejša za prevzem odgovornosti in vodenje. Toda moč vas naredi ranljive za dve zahrbtni pasti – pretirano samozavest in egocentrizem, ki lahko ne samo zmanjšata vašo lastno učinkovitost, ampak tudi spodkopljeta učinkovitost vaše ekipe. Raziskali bomo, kako vam lahko osebni razvoj in strukturna zasnova pomagata deliti svojo moč, da se izognete njenim pastem in omogočite trajnostno kolektivno delovanje.

Pogovor vodi: prof. dr. Janez Prašnikar

Pogovor vodi: prof. dr. Janez Prašnikar

Umetna inteligenca naj bi v nekaj letih spremenila vse. Od avtomatizacije vseh poslovnih sistemov do urejanja prevoza, reševanja vprašanja zelenih tehnologij in odpravljanja vseh dolgočasnih, ponavljajočih se opravil. Osvobodila nas bo vsega težkega in nam omogočila, da bomo življenje res uživali in počeli to, kar nam je ljubo. Res? Nekako tako so vsaj predavatelju, ko je bil še v osnovni šoli (pred dolgimi leti), govorili o prihajajočih robotih. Bo umetna inteligenca res nekaj drugega, povsem drugačnega? Predavatelj o tem in zgodovini, kot računalničar, ve bore malo. Bo pa poskušal razložiti, da je eden izmed problemov ta, da navaden državljan, zaposleni v podjetju, menedžer ali politik na splošno o umetni inteligenci ve zelo malo ali nič in da bi se bilo dobro problema lotiti tudi s te strani. Hkrati ne bi bilo slabo, da bi nekaj podjetij v Sloveniji z uporabo umetne inteligence postalo prebojnih in svetovno konkurenčnih, ob tem pa bi bilo treba misliti tudi na to, kako bi v naši državi povečali produktivnost, tudi z umetno inteligenco. Govoril bo o tem, kaj bi lahko bila pot k temu, na katerih področjih bi bilo mogoče tujino dohiteti in prehiteti ter kako je, čeprav deluje zapleteno, umetna inteligenca pravzaprav precej preprosta.

Letošnji projekt študentov mednarodnega magistrskega programa Poslovodenje in organizacija (IMB) in njihovih mentorjev je zasnovan v smeri proučevanja vpliva tehnologij umetne inteligence na podjetja, zaposlene in družbo. Tehnologije, ki bodo najbolj vplivale na naše življenje in delo v prihodnjih desetih letih, so že razvite, vprašanje je kako jih identificirati (Grobelnik, 2021). Proces razvoja (od akademskih publikacij do patentov) in uvajanja novih tehnologij umetne inteligence v gospodarstvu bomo analizirali s pomočjo podatkov Observatorija OECD za umetno inteligenco. Uvedba novih tehnologij sicer v splošnem pomeni večjo dodano vrednost na zaposlenega in s tem večjo produktivnost dela, kar na dolgi rok vodi v večjo materialno blaginjo v družbi, hkrati pa omogoča reševanje specifičnih problemov, s katerimi se soočamo v obdobju zelenega prehoda, digitalizacije in neugodnih demografskih gibanj. Da bi razumeli specifične prednosti in slabosti uvajanja novih tehnologij umetne inteligence v poslovni svet, bomo predstavili štiri poslovne primere iz štirih različnih panog, in sicer avtomobilskega podjetja, telekomunikacijskega podjetja, trgovca na debelo in podjetja za digitalno oglaševanje.
Poleg tehnoloških specifik in sistemske inteligence novih tehnologij je treba biti pozoren tudi na družbenoekonomske dejavnike. Različni izzivi, povezani z vprašanji zanesljivosti, ohranjanja zasebnosti, kibernetske varnosti, družbene enakosti, politike in prava, izobraževanja in zaposlovanja, so postali izjemno pomembni z vidika družbe. V naši raziskavi se osredotočamo predvsem na pravne vidike (regulacija), vprašanja kibernetske varnosti in trg dela. Raziskava bo ponudila uvid v percepcijo zaposlenih do novih tehnologij, njihovo uporabo na delovnem mestu in potencial v prihodnosti. Na podlagi poglobljenih intervjujev v podjetjih bomo identificirali ključne izzive na kadrovskem področju, povezane z uvajanjem umetne inteligence, in rešitve, ki jih podjetja uporabljajo pri razvijanju digitalnih kompetenc svojih zaposlenih.

Zaradi morebitnih resnih posledic, povezanih z regulativnimi odločitvami v zvezi z umetno inteligenco, je ključno razumeti percepcijo javnosti do te tehnologije. Diskurz v zvezi z umetno inteligenco je od leta 2009 doživel precejšen porast, na splošno pa prevladuje bolj optimistično kot pesimistično razpoloženje (Fast in Horvitz, 2017). Vendar so se v zadnjih letih povečali nekateri posebni pomisleki, kot je strah pred izgubo nadzora nad UI, na katerega je svet postal pozoren marca 2023 ob pozivu številnih ugledni tehnoloških strokovnjakov k začasni zaustavitvi raziskav umetne inteligence. Na konferenci bo predstavljena celovita raziskava javnega mnenja o UI, ki osvetljuje spreminjajoče se dojemanje in zaskrbljenost v zvezi s to transformativno tehnologijo.

Od Wattovega izuma parnega stroja in začetka industrijske revolucije bolj ali manj napredne naprave dopolnjujejo ali nadomeščajo človeško delo. In vedno se pojavljajo iste dileme, tehnološki razvoj človeku olajšuje delo, hkrati pa vedno znova sproža vprašanja in bojazni, ali bo človek za delo še potreben. Enako je z umetno inteligenco. Na podlagi internih zgodovinskih podatkov in javnih podatkov, kot so tržni in potrošniški trendi, ter na podlagi razvite analitike umetna inteligenca ustvarja pogoje za dobre človekove odločitve o prihodnosti.

Z ustvarjalno umetno inteligenco pa se ta odnos med napravo in človekom spreminja. Prvič naprava oziroma umetna inteligenca vstopa v človekov miselni proces. In sicer sposobna je pisne in govorne komunikacije s človekom, sposobna je analize dokumentov in pogodb ter opozarjanja na tveganja in priložnosti, oblikovanja ponudb, ustvarjanja medijskih kampanj. Torej, vzpostavljena je višja in zahtevnejša stopnja nadomeščanja človekovega miselnega dela. In vprašanje je, ali bo ustvarjalna umetna inteligenca v celoti nadomestila človeka. Tako kot do zdaj: nekje ga bo nadomestila v celoti, nekje bo omogočila človekovo boljše delo in ustvarila bo povsem nove delovne operacije.