Dodana vrednost – Slovenija med Draghijevim poročilom in sporočilom Nobelovih nagrajencev

Deli:

Zmagovalec raziskave IMD o konkurenčnosti Singapur, Slovenija na 46. mestu

Zmagovalec letošnje raziskava IMD o konkurenčnosti je Singapur. Sledijo Švica, Danska in Irska. Razvrstitev je pokazala, da je Slovenija je v primerjavi z lanskim letom zdrsnila za štiri mesta, na 46. mesto med 67 državami. Raziskava temelji na odgovorih poslovnih voditeljev, tudi slovenskih. In ti so ocenili vladno učinkovitost (46. mesto) in poslovno učinkovitost (57. mesto) kot slovenski najmanj konkurenčni področji. Še posebej bode v oči, da so  (lastne) managerske prakse ocenili (56. mesto v primerjavi z direktorji iz drugih držav) kot enega od najmanj konkurenčnih kazalnikov v Sloveniji.

To je po svoje paradoksalno, saj tisti, ki so »dnevno zadolženi« za vodenje in izvajanje konkurenčnih dejavnosti svoje delo ocenjujejo kot nekonkurenčno.

Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko

Kljub dobrim uvrstitvam nekaterih evropskih držav na lestvici konkurenčnosti, podatki jasno kažejo, da Evropa po konkurenčnosti zaostaja za ZDA in Kitajsko. Draghijevo poročilo nakazuje potrebo po letnih investicijah na ravni 750-800 mlrd. Evrov in jasno pokaže glavne ukrepe za dvig produktivnosti: inovacije na področjih visokih tehnologij, umetne inteligence, čiste energije. Poudarja potrebo po poenostavljanju regulatornih okvirjev, še posebej na področju investicij in konkurenčnosti.

In, da ne bo dovolj, so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za ekonomijo dobili nagrado za raziskave na področju vloge institucij pri oblikovanju in pospeševanju ekonomskega razvoja. S svojim delom dokazujejo, da ekonomski razvoj pospešujejo inkluzivne institucije, kjer je ustvarjen prostor za široko udeležbo prebivalcev v ekonomskih aktivnostih in določevalskih procesih. Napredne institucije pospešujejo inovacije, investicije in zagotavljajo učinkovito alokacijo virov. Vse to vodi v dvigovanje produktivnosti in učinkovito izrabo virov.

Pozoren bralec se bo takoj vprašal kaj delata na lestvicah konkurenčnosti potem Kitajska in Singapur. Očitno je, da sta v tem »trenutku«, ne glede na politično ne najbolj inkluzivna sistema in Kitajsko »ne-skrb« za okolje, sposobna učinkovite alokacije virov in pospeševanja inovacij. Za kaj več bo potreben čas.

In kaj se lahko iz tega naučimo Slovenci?

V ničemer ne bomo zgrešili, če bomo zgradili inkluziven model in poenostavili regulatorni okvir do te mere, da bo omogočal široko vključevanje prebivalcev in podjetnikov v ekonomske aktivnosti. Hkrati pospeševali investicije v visoke tehnologije, skrb za okolje, čez mejno sodelovanje ter dali možnost vsakomur, da je lahko uspešen. Direktorjem pa vlili kanček več optimizma.

Avtor članka: Branko Žibret je partner in izvršni direktor pri svetovalni družbi Kearney

Proti malim in srednjim podjetjem se deglobalizacija ne odvija tako agresivno, kot se pogosto domneva, pravi nekdanji prvi človek trgovskega

Tudi letos bo PKP obogatil unikaten kulturni program, ki bo zaokrožil vsebinski del v sklenjeno celoto. V uvodu nas bosta

Priporočamo vam, da si pred dogodkom naložite mobilno aplikacijo PKP (Poslovna konferenca Portorož) in ostanete na tekočem s celotnim dogajanjem.

Gospodarstva v regiji, tudi Sloveniji, nemško krčenje kar impresivno nadomeščajo z domačo porabo in razprševanjem izvoznih trgov, zato ne bi

Kaj se lahko naučimo iz izkušenj Alibabe? Konferenca se bo začela s strateškim pogledom izkušenega menedžerja Jamesa Hardyja, ki bo

V zaključnem pogovoru bomo tokrat gostili prof. dr. Stjepana Oreškovića, raziskovalca, profesorja, podjetnika, med drugim tudi kupca Panvite. V pogovoru