Zmagovalec raziskave IMD o konkurenčnosti Singapur, Slovenija na 46. mestu
Zmagovalec letošnje raziskava IMD o konkurenčnosti je Singapur. Sledijo Švica, Danska in Irska. Razvrstitev je pokazala, da je Slovenija je v primerjavi z lanskim letom zdrsnila za štiri mesta, na 46. mesto med 67 državami. Raziskava temelji na odgovorih poslovnih voditeljev, tudi slovenskih. In ti so ocenili vladno učinkovitost (46. mesto) in poslovno učinkovitost (57. mesto) kot slovenski najmanj konkurenčni področji. Še posebej bode v oči, da so (lastne) managerske prakse ocenili (56. mesto v primerjavi z direktorji iz drugih držav) kot enega od najmanj konkurenčnih kazalnikov v Sloveniji.
To je po svoje paradoksalno, saj tisti, ki so »dnevno zadolženi« za vodenje in izvajanje konkurenčnih dejavnosti svoje delo ocenjujejo kot nekonkurenčno.
Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko
Kljub dobrim uvrstitvam nekaterih evropskih držav na lestvici konkurenčnosti, podatki jasno kažejo, da Evropa po konkurenčnosti zaostaja za ZDA in Kitajsko. Draghijevo poročilo nakazuje potrebo po letnih investicijah na ravni 750-800 mlrd. Evrov in jasno pokaže glavne ukrepe za dvig produktivnosti: inovacije na področjih visokih tehnologij, umetne inteligence, čiste energije. Poudarja potrebo po poenostavljanju regulatornih okvirjev, še posebej na področju investicij in konkurenčnosti.
In, da ne bo dovolj, so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za ekonomijo dobili nagrado za raziskave na področju vloge institucij pri oblikovanju in pospeševanju ekonomskega razvoja. S svojim delom dokazujejo, da ekonomski razvoj pospešujejo inkluzivne institucije, kjer je ustvarjen prostor za široko udeležbo prebivalcev v ekonomskih aktivnostih in določevalskih procesih. Napredne institucije pospešujejo inovacije, investicije in zagotavljajo učinkovito alokacijo virov. Vse to vodi v dvigovanje produktivnosti in učinkovito izrabo virov.
Pozoren bralec se bo takoj vprašal kaj delata na lestvicah konkurenčnosti potem Kitajska in Singapur. Očitno je, da sta v tem »trenutku«, ne glede na politično ne najbolj inkluzivna sistema in Kitajsko »ne-skrb« za okolje, sposobna učinkovite alokacije virov in pospeševanja inovacij. Za kaj več bo potreben čas.
In kaj se lahko iz tega naučimo Slovenci?
V ničemer ne bomo zgrešili, če bomo zgradili inkluziven model in poenostavili regulatorni okvir do te mere, da bo omogočal široko vključevanje prebivalcev in podjetnikov v ekonomske aktivnosti. Hkrati pospeševali investicije v visoke tehnologije, skrb za okolje, čez mejno sodelovanje ter dali možnost vsakomur, da je lahko uspešen. Direktorjem pa vlili kanček več optimizma.
Avtor članka: Branko Žibret je partner in izvršni direktor pri svetovalni družbi Kearney
