Savona: Glavna težava EU je v veliki razpršenosti načina življenja Evropejcev

Nekdanji italijanski minister za industrijo pravi, da EU ne zna zagrabiti priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji. Bil je tudi generalni direktor Konfederacije italijanske industrije, generalni sekretar za ekonomski načrt in generalni direktor za evropske politike italijanske vlade. Na Poslovni konferenci Portorož, ki bo 30. novembra in 1. decembra, bo skupaj z ekonomistom Mojmirjem Mrakom razpravljal o tem, ali je EU obljubljena dežela ali puščava.

 

Kje vidite prihodnost Evropske unije in Evrope?

Nekatere članice bodo prisiljene k izstopu, če ne bo spremembe institucionalnega ustroja v EU. To je glede moči ECB v primerjavi z drugimi glavnimi centralnimi bankami (ameriška centralna banka Fed, Bank of England, Bank of Japan, People’s Bank of China), glede moči zakonodajne pobude evropskega parlamenta, glede moči evropske komisije za uresničevanje Junckerjevega načrta za infrastrukturne naložbe.

Kje vidite EU v prihodnjem desetletju?

Nemčija bo več vlagala v vojaške zmogljivosti v okviru Nata ter postala politični vodja EU v svetu, v katerem se spreminjajo družbene funkcije v smeri od izboljševanja blaginje k novi vojaški tekmi, nemško-francoska os, temelječa na francoski vojaški moči, bo štela manj. Narava EU se bo spremenila v tem smislu, da bo namesto pudarjanja evropske suverenosti v trgovinskih odnosih in denarni politiki prešela do premikov k nemški politični hegemoniji. To bo ustvarilo trenja, ki Evropski uniji niso v prid.

Kateri bodo največji izzivi za EU?

Ne vidim posebnih izzivov, samo več težav, če se bo nadaljevalo tako, kot je zdaj.

Večina slovenskih podjetij se uvršča med družinska, mala in srednja podjetja. Podobno je v Italiji. Kateri so v današnjem svetu največji izzivi za taka podjetja?

Mala in srednja podjetja so najtrdnejša podlaga za gospodarstvo, a nimajo zmožnosti, da zrastejo prek določene meje. Ta mikronarava se izraža tudi v makrosistemu, ki omejuje zmožnosti gospodarstva, da konkurira velikim, multinacionalnim delniškim družbam, kjer se vodstvo redno spreminja. Nekatera mala in srednja podjetja so uspešna tako, da si najdejo svojo nišo, večina pa jih postane podružnica velikega podjetja brez zagotovljene boljše prihodnosti.

Tema letošnje konference bo futuristična. Roboti, digitalizacija, avtomatizacija so realnost današnjega časa. Ali jih v Evropi znamo izkoristiti?

Države članice EU ne zagrabijo vseh priložnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja inovatorjem in uporabnikom. Seveda so izjeme, a evropska kultura je taka, da meni, da roboti ali matematični protokoli ne morejo zamenjati človeka. Evropa je moderna le znotraj natančno določenih meja. Glavna težava EU je v veliki razpršenosti načina življenja Evropejcev. Le s skupnim evropskim šolstvom bi lahko presegli ta manko, a ga ni predlagala še nobena država članica.