Avtomobilskega kupca na Kitajskem danes bolj kot sama znamka zanimajo digitalna potovalna izkušnja, interakcija z vozilom in operacijski sistem vozila. Evropski proizvajalci na takšno uporabniško izkušnjo še niso pripravljeni, kitajski tekmeci pa so prodorni in konkretno režejo v pogačo evropskih avtomobilskih proizvajalcev na številnih trgih.

Kaj se lahko evropski proizvajalci naučijo od kitajskih? In kako je Kitajski uspelo? O tem smo se pogovarjali z Blažem Štefetom, ustanoviteljem in direktorjem Euro-Sino Automotive Association (ESAA), ki povezuje slovenske in širše evropske dobavitelje z rastočo kitajsko avtomobilsko industrijo. Več kot osem let je živel in delal na Kitajskem, kjer je vodil kitajsko podružnico visokotehnološkega podjetja Elaphe. Štefe bo tudi govornik na Poslovni konferenci Portorož, ki bo 18. in 19. novembra.

Kaj se lahko evropsko gospodarstvo o načinu dela nauči od Kitajcev?

Izhajam iz avtomobilske industrije in rekel bi, da na razvoj ne moremo več gledati kot na vnaprej določene toge tri- ali sedemletne cikle, temveč je to neprekinjen proces stalnih sprememb in izboljšav, kjer se nove generacije vozil na trgu lahko predstavijo v letu dni ali celo manj.

Čeprav tak način razmišljanja in dela prinaša na (za zdaj kitajski) trg več segmentov vozil z več modeli, kot smo jih vajeni na zahodu, pa paradoksalno takšna vozila ne zastarajo nujno tako hitro kot evropska. Njihov digitalni (in deloma tudi hardverski) del je namreč razvit z mislijo na stalne posodobitve in večje procesorske obremenitve, ki jih prinašajo nove tehnologije vožnje in povezljivosti.

Gre za hitrost in stalno ambicijo, da iz digitalizacije iztisnemo še več prednosti. Gre za razumevanje, da na naložbo v digitalizacijo ne moremo gledati kot na strošek razvoja in implementacije, temveč kot na nujo za prihranek na vseh ravneh gospodarstva in življenja.

In seveda obratno – kaj bi se kitajska podjetja lahko naučila od evropskih?

Večina ljudi verjetno najprej pomisli na kakovost in še pred petimi leti bi tako rekel tudi sam. Danes pa kitajski proizvajalci že proizvajajo izdelke na izjemno visoki ravni, ki v nekem tržnem segmentu večkrat zlahka prekašajo tudi evropske izdelke, še posebej pa storitve.

Kitajska je v zadnjih 15 do 20 letih dosegla za zdaj še neviden napredek na ravni varovanja okolja in zdravja ljudi. Elektrifikacija mobilnosti je gotovo eno od glavnih področij, ki ima na dolgi rok gotovo izredno pozitivne vplive pri zmanjševanju porabe naravnih virov in onesnaževanju življenjskega okolja.