Jan Svejnar: Ob nemški recesiji se Slovenija ne bi mogla izogniti krizi

Pred Poslovno konferenco Portorož smo se pogovarjali s profesorjem svetovne politične ekonomije Janom Svejnarjem

Jan Svejnar je profesor svetovne politične ekonomije in direktor Centra za globalno ekonomsko upravljanje na Univerzi Columbia. Pri svojem delu posveča posebno pozornost učinkom vladnih politik na podjetja, trge dela in kapitalske trge. Na letošnji Poslovni konferenci Portorož bo govoril o tem, kje sta danes EU in z njo Slovenija.

Če pogledava EU danes, je pred njo kar nekaj izzivov, od brexita naprej. Pa se je EU denimo sposobna spremeniti?

Menim, da se je sposobna reformirati. A težava je, da se je že kar nekaj časa sposobna reformirati. Manjkalo je politične volje; znanja in resursov je bilo vedno dovolj. Politično gledano bo reforma res zahtevna. A posledice, če se EU ne spremeni, bodo še hujše. Dobrih načrtov, če denimo pride do razpada EU, ni. Če bi začela EU razpadati, bi enotni trg in njegove gospodarske prednosti morali ostati. Poglejmo samo izvozno usmerjene države, kot je tudi Slovenija, za njih bi morebitne carine, če enotnega trga ne bi bilo več, pomenile velikanski šok. Menim, da ljudje pogosto podcenjujejo gospodarske prednosti enotnega trga.

Pogledano malo širše imamo še vedno trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko, ki se vse bolj zaostruje …

Trgovinska vojna med tema državama ima lahko posledice na to, kakšen bo odnos med glavnimi svetovnimi nosilci moči. In EU je eden izmed nosilcev moči. ZDA pomenijo približno 24 odstotkov svetovnega BDP, EU okoli 20 odstotkov, Kitajska pomeni že več kot 16 odstotkov svetovnega BDP. Več srednje velikih in manjših držav nima takega vpliva kot en velik nosilec moči. Razpad EU bi torej pomenil, da sta glavna globalna nosilca moči le še dva.

Kitajska je sicer zelo pomemben trg za evropska podjetja. Trgovinska vojna bi lahko seveda pomembno vplivala na izvoz in uvoz, EU se mora pripraviti, da se bo v tej trgovinski vojni postavila na eno stran.

V gospodarstvu EU je kar nekaj izzivov, začenši z nemškim gospodarstvom. Kaj to prinaša evrskim državam in EU?

EU se mora reformirati tudi zaradi gospodarstva. Nemško gospodarstvo je odločilno, saj se v primeru nemške recesije srednjeevropske države, vključno s Slovenijo, ne bodo mogle izogniti krizi. Menim, da bi lahko ravno Evropa bila ključna, težavna pri morebitni naslednji svetovni krizi. Kitajska rast se upočasnjuje, a še vedno raste. ZDA imajo sicer nekaj težav, a tudi še vedno rastejo. Zato bo med glavnimi gospodarstvi sveta ključna ravno EU.

Kaj bi za evro pomenila nova recesija?

Evro je šel čez velik stresni test med zadnjo gospodarsko krizo in preživel. A danes, ob nizkih obrestnih merah, Evropska centralna banka ob ohlajanju veliko manevrskega prostora nima več.

Govorila sva o reformah. Kakšne reforme bi po vašem mnenju potrebovala EU?

Dokončanje enotnega trga tako, da bi veljal tudi na področju storitev. Da lahko ponudniki različnih storitev lažje delujejo po različnih državah, brez preskakovanja ovir. Bančna unija bi morala skrbeti, da finančni sektor deluje dobro. Kot pravi marsikdo, imamo trenutno veliko bank in bolj malo bančništva. Bančni sektor se bo tudi zaradi tehnoloških sprememb, novih spletnih, digitalnih bank, moral začeti spreminjati. In zakonodajalci se bodo tem spremembam morali prilagoditi.

Komentar