Skip to content
  • DOMOV
  • PKP
    • Program
    • Govorci
  • NOVICE
  • GALERIJA
  • SPONZORJI
    • Sponzorji
    • Postanite sponzor
    • Sponzorji sporočajo
  • O PKP
    • O konferenci
    • Lokacija
    • Nagrada Časnika Finance
    • Potisna sporočila
  • ARHIV
    • Arhiv-2018
    • Arhiv-2019
    • Arhiv-2020
    • Arhiv-2021
Menu
  • DOMOV
  • PKP
    • Program
    • Govorci
  • NOVICE
  • GALERIJA
  • SPONZORJI
    • Sponzorji
    • Postanite sponzor
    • Sponzorji sporočajo
  • O PKP
    • O konferenci
    • Lokacija
    • Nagrada Časnika Finance
    • Potisna sporočila
  • ARHIV
    • Arhiv-2018
    • Arhiv-2019
    • Arhiv-2020
    • Arhiv-2021
Registration
  • 7.October.2019

Arnoud Boot: Če se bo v kakšni banki število zaposlenih zmanjšalo za polovico, to ne bo nič nenavadnega

Letošnja Poslovna konferenca Portorož, ki bo 14. in 15. novembra, bo v znamenju dveh dejavnikov poslovne negotovosti. Prvi so politična nesoglasja med ključnimi državami glede gospodarske prevlade v svetu, govorimo seveda o ZDA, Kitajski, Rusiji in Indiji. Kje je v tem kotlu EU in z njo tudi Slovenija? Če želite izvedeti odgovor, se nam pridružite v Portorožu.

Arnoud Boot je profesor podjetniških financ in finančnih trgov na Univerzi v Amsterdamu ter član Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti (KNAW). Je tudi predsednik sveta nizozemske centralne banke in predsednik Evropskega finančnega združenja (EFA). Na Poslovni konferenci Portorožbo govoril o digitalizaciji v finančni industriji in novih poslovnih modelih.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se evropske banke srečujejo danes in se bodo čez, denimo, pet let?

Dediščina, torej stari procesi. Izzivi so za banke zahtevni, saj se spremembe dogajajo hitro, pojavljajo se novi tekmeci, evropske banke pa niso zelo dobičkonosne, zato so pred številnimi izzivi.

Na Poslovni konferenci Portorož se boste osredotočali na fintech. Se je po vašem mnenju finančna industrija dobro odzvala na še vedno razmeroma nove igralce?

Nekatere banke same postanejo fintech družbe, a hitre spremembe so težavne. Izjema je nizozemska banka ING, ki se ji uspeva hitro premikati v fintechu, torej dokazuje, da nekaterim bankam lahko uspe. Imajo pa seveda »stare« banke svoje prednosti. Imajo veliko strank, znanja o skladnosti poslovanja, znanja o varstvu podatkov … Za fintech je lahko ovira tudi pomanjkanje odnosa z regulatorji. Tudi zato si veliko finančnotehnoloških družb želi sodelovanja z bankami.

Banke, kot sta N26 in Revolut, rastejo, dodajajo nove storitve tako za fizične osebe kot poslovne stranke. Bi jim klasične banke morale slediti v tem, kako pristopajo k strankam in se jim prilagajajo?

Da, gotovo. Glavna značilnost fintecha je, da se osredotoča na stranko, tradicionalne banke pa na produkt, ne na stranko.

So službe v klasičnih bankah ogrožene?

Da, zaposlenost se bo znižala, če bo v kakšni banki upadla za več kot polovico, to ne bo nenavadno.

Fintech mora seveda še vedno slediti pravilom, spletne banke tudi potrebujejo bančno licenco. Bo fintech sledil predpisom ali bo regulator sledil fintechu?

Za zdaj regulacija pomaga bankam, ki so že na trgu, je pa začetna ovira za nove igralce na njem. Denimo fintech družbe so navadno bolj specializirane, zato vsa splošna pravila, kot veljajo za banke, zanje niso potrebna. Torej, sčasoma se bo regulacija prilagodila, a zamuda bo v škodo fintechu.

Kje vidite nadaljnji razvoj finančne industrije?

Digitalizacija se bo s polno hitrostjo premikala naprej, za Nizozemsko lahko rečem, da je spletno bančništvo že standard. S še večjo digitalizacijo se bo zmanjšalo število bančnih poslovalnic. Drugje spremembe ne bodo tako hitre. Regulatorji bodo zaščitili banke, a resne grožnje zanje obstajajo, so pa različne po državah. Zanimivo bo spremljati, kaj bodo naredili tehnološki velikani, kot sta Apple in Amazon, ki bodo morda naredili še korak naprej na področju plačil in za marsikoga postali prva plačilna izbira.

Komentar

Posreduj članek

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Najnovejše

Nagrada Financ za posebne gospodarske dosežke v roke Edija Krausa

Poslovna konferenca Portorož odpira svoja vrata danes ob 12. 30!

MOBILNA APLIKACIJA 21. PKP VAS ČAKA, DA SI JO NALOŽITE NA VAŠ PAMETNI TELEFON

Pred PKP: Napredujejo podjetja, ki se danes zavedajo, da bo leta 2030 zmaga na njihovem trgu odvisna od dobre uporabe podatkov

Marcel Fratzscher: Izzivi nemškega gospodarstva so močno povezani s Trumpom in brexitom

Tweets by PKPortoroz

PKP je osrednji gospodarski dogodek in stičišče najpomembnejših »poslovnih« imen v Sloveniji. Je prostor izmenjave najboljših poslovnih praks in priložnost, da poslovneži iz prve roke slišijo o prihajajočih trendih na gospodarskem področju.

Twitter Youtube Google-play Apple

ČASNIK FINANCE

Časnik Finance, d. o. o.
Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontaktna oseba:
Jasna Špende, namestnica direktorice
T: +386 1 30 91 470, +386 (0)40 455 470
E: jasna.spende@finance.si,
Kontaktna oseba:
Tatjana Pogačnik, direktorica Poslovne akademije Finance
T: +386 1 30 91 588, +386 (0)40 455 588
E:tatjana.pogacnik@finance.si,
E:akademija@finance.si
W: https://akademija.finance.si

EKONOMSKA FAKULTETA

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

W: http://www.ef.uni-lj.si

© 2020, Časnik Finance

Produkcija BMA Studio / BMA Event