Stefan Häbich je direktor George Labs, laboratorija za raziskave in razvoj, ki sodi pod okrilje Erste Group. V 12 letih, odkar je del skupine Erste, je opravljal več vodstvenih funkcij, tudi na področju upravljanja produktov. Na letošnji Poslovni konferenci Portorož bo govoril o prihodnosti, ki čaka digitalno bančništvo.
Kako vidite prihodnost bančništva, kako bo bančništvo videti čez desetletje, dve?
Prihodnost bančništva bo digitalna. Zato smo že leta 2012 ustanovili »laboratorij« (George Labs) in ga zapolnili z ljudmi s popolnoma novimi kompetencami, katerih naloga je bila oblikovati prihodnost bančništva. Pa takrat še nismo vedeli, da bo premik k pametnim mobilnim telefonom tako hiter. Naše osnovno prepričanje temelji na konceptu odprte bančne platforme.
N26, Revolut in druge spletne banke rastejo. Kakšen tekmec so klasičnim bankam? Bi se jih bančniki morali bati ali slediti njihovemu zgledu pri tem, kako pristopajo k svojim strankam in se jim prilagajajo?
Mi te banke jemljemo resno, lahko so nam navdih. Imamo pa tudi svojo prej omenjeno digitalno bančno platformo. Veliko bančnikov, sploh v nemških ali francoskih bankah, še vedno govori: »Fintech, fintech, fintech … vlagati želimo v fintech.« Mi nismo vložili v fintech, naredili smo svojega. To je bilo načrtno. Namesto da bi dva milijona evrov vložili tu, dva milijona evrov tam in tako naprej, smo 25 milijonov evrov vložili v postavitev George Labs.
Kakšen vpliv bodo te nove banke imele na bančni sektor?
Vsi novi igralci v bančnem ekosistemu pohitrijo razvoj panoge. Kljub tem novim bankam je treba resno jemati tudi vpliv kalifornijskih tehnoloških velikanov, ameriških bank (denimo Goldman Sachs), še bolj pa kitajske igralce, kot so Alibaba, Alipay, Tencent …
Katera bo naslednja velika sprememba v bančništvu?
Velika sprememba je že nabor veščin, ki so potrebne za vodenje finančne ustanove. Še naprej bomo potrebovali nekatere klasične veščine, kot je poznavanje korporativnega bančništva in kreditnega tveganja – seveda dokler tega ne bodo prevzeli algoritmi.
Pridobiti pa moramo tudi znanja o IT-arhitekturi, strategijah v oblaku, digitalnih vmesnikih, digitalizaciji procesov, robotiki ali podatkovni znanosti. Moramo biti sposobni privabiti talente iz skoraj vseh poklicev na planetu, da lahko vodimo finančno podjetje. Sposobni moramo biti zaposliti nadarjenega oblikovalca uporabniške izkušnje in zbuditi njegovo zanimanje za naše podjetje. Za to pa moramo take posameznike dobro razumeti, razumeti pa moramo tudi različne kulture, ki jih predstavljajo, in to, kako jih spraviti na kup in vzpostaviti nekaj uspešnega.
Kateri so po vašem mnenju največji izzivi, ki evropske banke čakajo v prihodnjih nekaj letih?
Ena izmed vročih tem je Facebookova libra, ki bi lahko bankam prinesla še eno veliko disrupcijo. Digitalne valute bodo zagotovo prišle in glede na to, koliko truda se vlaga v libro, jo bomo morali jemati resno. To bo nov bitcoin. Oblikovana je kot plačilno sredstvo in lahko bo zelo uspešna.
Še en resen izziv je, da bi kot posledica trenutne mešanice regulacije in političnega razvoja Evrope banke za kapitalske trge lahko postale povsem nezanimive. So že na poti k temu, lahko je še slabše. Dejstvo je, da večina evropskih finančnih ustanov ni vredna niti toliko, kot znaša njihova knjigovodska vrednost. Tistih nekaj bank v Evropi, s katerimi se trguje nad knjigovodsko vrednostjo, ki dejansko ustvarjajo vrednost, so banke z zelo močnim poslovanjem zunaj evrskega območja, denimo skandinavske banke in tudi Erste.
