Tehnologija sama po sebi le redko ustvarja vrednost. Vrednost nastane v tem, kako spreminja to, kaj organizacije počnejo, kako delujejo in za koga ustvarjajo vrednost. Predavanje bo koncepte avtomatizacije, nadgradnje človeškega dela z umetno inteligenco ter agentne umetne inteligence povezalo z inoviranjem poslovnih modelov in pokazalo, kako vodilne organizacije presegajo zgolj povečevanje produktivnosti ter ustvarjajo nove vire prihodkov, izdelke, storitve in poslovne modele.
Digitalna preobrazba se ne začne in konča z uvedbo nove tehnologije. Njena resnična vrednost se pokaže šele takrat, ko rešitev spremeni navade uporabnikov, izboljša njihovo izkušnjo in odpre nove poslovne priložnosti. Uroš Maklič bo skozi zgodbo aplikacije MobilePark predstavil, kako je preprosta ideja o mobilnem plačevanju parkirnine prerasla okvire slovenskega trga, pritegnila mednarodno pozornost in postala del globalne platforme EasyPark. Ob tem bo pokazal, zakaj je bilo razviti tehnologijo lažje kot ljudi prepričati, naj spremenijo ustaljene navade.
Predavanje bo osvetlilo pot od lokalne tehnološke rešitve do mednarodne poslovne zgodbe ter izzive, ki jih prinašajo rast, povezovanje različnih trgov in prilagajanje rešitve potrebam uporabnikov, mest in upravljavcev parkirišč. Uroš bo predstavil, kako lahko premišljena uporaba tehnologije in podatkov poenostavi vsakdan uporabnikov, izboljša upravljanje mobilnosti in javnega prostora ter ustvarja poslovno vrednost. Njegova izkušnja dokazuje, da uspešna preobrazba ni zgolj tehnološki projekt, temveč dolgoročen proces, ki zahteva dobro idejo, pravo ekipo, razumevanje uporabnikov in jasno poslovno strategijo.
Umetna inteligenca in napredna analitika sta vse dostopnejši, zato konkurenčna prednost ne izhaja več zgolj iz tehnologije. Resnična razlika med organizacijami je v njihovi sposobnosti, da podatke pretvorijo v boljše odločitve, močnejše odnose s strankami in trajnostno poslovno vrednost. Na podlagi izkušenj iz digitalne preobrazbe OTP banke in njene petletne strategije bo govornica predstavila, kako banka prehaja od razmišljanja, osredotočenega na produkte, k modelu, ki v središče postavlja stranko in dolgoročno ustvarjanje vrednosti.
Predavanje bo osvetlilo, kako usmerjena uporaba podatkov, napredne analitike in umetne inteligence pomaga bolje razumeti potrebe strank, ustvarjati personalizirane izkušnje ter odpirati nove priložnosti za rast. Kasia bo predstavila tudi izkušnje in spoznanja iz transformacijskih projektov na različnih mednarodnih trgih ter pojasnila, kaj je potrebno za vzpostavitev organizacije, ki svoje odločitve resnično gradi na podatkih. V svetu, kjer je negotovost postala nova stalnica, je sposobnost povezovanja tehnologije, ljudi in poslovne strategije ključnega pomena. Predstavitev bo pokazala, kako lahko organizacije podatke pretvorijo v dejanja, dejanja v poslovno vrednost, to pa v trajno konkurenčno prednost
Umetna inteligenca spreminja način, kako podjetja rešujejo probleme, sprejemajo odločitve in ustvarjajo vrednost. V podjetju Solvenia svojim sodelavcem pravijo solvers – reševalci izzivov. Njihova naloga je razumeti poslovni problem in poiskati najboljšo rešitev, pri čemer jim umetna inteligenca služi kot novo, zmogljivo orodje. Prava priložnost, ki jo prinaša umetna inteligenca, ni v tem, da iste naloge opravljamo hitreje, temveč v tem, da lahko z njeno pomočjo razvijamo sisteme za reševanje problemov, katerih vzpostavitev je bila doslej prezahtevna, predraga ali preveč zamudna.
Na primeru konkretnega projekta bo Ben predstavil, kako lahko umetna inteligenca kompleksne predpise EU in interno dokumentacijo podjetja pretvori v uporabne informacije za sprejemanje odločitev, pomaga prepoznati neskladnosti, zmanjšati tveganja ter omogoči hitrejšo in učinkovitejšo pripravo na revizije. Pojasnil bo tudi, zakaj so v dobi umetne inteligence pogovori s sodelavci, strankami in uporabniki pomembnejši kot kdaj koli prej.
Slovensko gospodarstvo letos presega pričakovanja, napovedi za leto 2026 so dobre, prav tako spodbudna je napoved za 2027. Je rezultat večje konkurenčnosti in produktivnosti, domače potrošnje, javnih investicij in ugodnih razmer v posameznih dejavnostih? Kakšne so razlike med bolj in manj uspešnimi panogami in podjetji, se povečujejo ali zmanjšujejo? Kaj se dogaja na trgu dela, kako pomembni so tuji kadri in kje? Spodbudni makroekonomskimi kazalniki skrivajo tudi velike razlike med podjetji in tudi panogami. Obsežni anketni podatki WBES/B-READY kažejo, da razlike med podjetji in med državami (Slovenijo in bolj uspešnimi EU državami) niso posledica samo razlik v investicijski strukturi, inovativnosti, kjer ne zaostajamo sistematično ali pa smo v določenih vidikih celo pred razvitimi državami. Izjemno pomembna je tudi kakovost managementa oziroma sposobnost učinkovitega preoblikovanja znanja v poslovne rezultate.
- Nina Bračko Colja, ustanoviteljica in direktorica družbe Next Move Energy
- Miha Kirn, ustanovitelj in direktor podjetja Bucco Group
- Nevenka Kržan, predsednica uprave, Luka Koper
- Simon Tantegel, generalni direktor, OTP Leasing
- Zoran Vehovar, CTO, preizkušeni revizor informacijskih sistemov, Integralis
Slovenija se sooča z izzivom, ki je skupen evropskemu gospodarstvu: v primerjavi z ZDA in Kitajsko EU investira občutno manj, kot bi bilo potrebno, tako v stroje in zgradbe kot v raziskave, programsko opremo in znanje. Študenti mednarodnega magistrskega programa IMB bodo predstavili rezultate raziskave, ki investicije osvetljuje na treh ravneh. Na makroekonomski ravni analizira investicijsko aktivnost v EU, ZDA in na Kitajskem v obdobju 2000–2025; na panožni ravni primerja naložbe v izbranih panogah predelovalne industrije in storitev med Slovenijo in drugimi državami EU, na ravni podjetij pa primerja dostop do finančnih virov v Sloveniji z drugimi državami evrskega območja. Na podlagi anketnih podatkov slovenskih podjetij raziskava nato empirično analizira njihovo investicijsko aktivnost, motive in ovire pri investiranju, obsegu zelenih naložb ter uvajanju novih tehnologij, ki predstavljajo pomemben del vlaganj v podjetjih. Študije primerov podjetij Better, Terme Olimia, Paloma in BYD kažejo, kako uspešna podjetja povezujejo naložbe v opredmeteni in neopredmeteni kapital v izboljšanje konkurenčnosti na trgu.
Slovenci imamo že 30 milijard EUR prihrankov na bankah, večina od tega na vpogled in z zelo nizkimi (ničelnimi) obrestnimi merami. Ko ljudi sprašujemo, zakaj je tako, velikokrat iz žepa potegnejo razlago, da so se v preteklosti že opekli z investiranjem doma. Vendar je od teh dogodkov minilo že dvajset let, tudi povprečnemu Slovencu pa so sedaj na voljo vrednostni papirji iz celega sveta po zelo nizkih stroških, tako da pretekle domače izkušnje ne morejo biti prevladujoč razlog. Bolj verjetno je, da Slovenci vidimo državo, ki da bo za nas poskrbela v sedanjosti in v prihodnosti po upokojitvi, pri čemer pa veliko ljudi spregleda, da se bo njihova kupna moč bistveno zmanjšala, če se bodo zanašali samo na državne pokojnine. Podobno podatki kažejo, da smo Slovenci pozavarovani generalno (razen morda za avtomobile). Moja želja je spodbuditi ljudi k razmisleku o svoji finančni prihodnosti. Za nekatere bo bančna vloga še vedno optimalna rešitev, za zelo veliko ljudi pa so ob nekoliko večjem tveganju bistveno boljše alternative, pa naj bodo to skladi (vklj. z ETF), individualni vrednostni papirji (tudi preko INR), dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ali kaj četrtega.
Avtomobilska industrija je med najbolj »pretresenimi« panogami na svetu. Predvsem tradicionalni proizvajalci avtomobilov in dobavitelji se soočajo z velikimi spremembami v tej panogi. Stagnacija rasti v mnogih regijah sveta, transformacija pogonskih sistemov, globalni prodor kitajskih proizvajalcev, geopolitične napetosti in spremenjene navade kupcev, so samo del dejavnikov, ki zahtevajo transformacijo celotne industrije. Katera so področja rasti in po katerih poteh morajo iti proizvajalci in dobavitelji, da (p)ostanejo dolgoročno uspešni? Katere opcije imajo pri tem slovenski dobavitelji – v avtomobilski industriji, oziroma izven nje?