Marcel Fratzscher: Izzivi nemškega gospodarstva so močno povezani s Trumpom in brexitom

"Menim, da bi bil trdi brexit uničujoč za Veliko Britanijo in Irsko, za preostanek EU pa niti ne. To me manj skrbi kot trgovinske vojne."

Marcel Fratzscher je predsednik enega izmed vodilnih nemških ekonomskih raziskovalnih inštitutov DIW Berlin, pred tem pa je bil vodja za analize mednarodnih politik pri Evropski centralni banki. Na letošnji Poslovni konferenci Portorož bo govoril o tem, kako se bo Nemčija, ki je najpomembnejša partnerica slovenskega gospodarstva, razvijala v prihodnjih letih. Kje je Nemčija zdaj in kje bo čez pet let?

Nemčija je v drugem četrtletju zašla v tehnično recesijo. Če se ne motim, ste bili vi na začetku leta glede nemškega gospodarstva optimistični. Ste danes še?

Za letos ne, sem pa optimist za prihodnji dve, tri leta. Da, nemško gospodarstvo je v tehnični recesiji, verjetno je tudi, da rasti ne bo niti v tretjem četrtletju. A če pogledate, kaj je razlog za upad nemškega gospodarstva, gre predvsem za zunanje šoke. Torej za globalne trgovinske vojne, nejasnosti glede brexita …

Po drugi strani pa, če pogledamo nemški trg dela, je ta še vedno zelo dober. Zaposlenost je visoka – še nikoli ni bilo toliko ljudi v Nemčiji zaposlenih. Brezposelnost je nizka, morda se bo nekoliko zvišala, a nove službe nastajajo. Naslednji razlog za moj optimizem je, da ima vlada velik proračunski presežek. V prvi polovici leta je imela država 45 milijard evrov proračunskega presežka. In vse to je tisto, zaradi česar sem še vedno optimist. Torej, zaradi močne strukture nemškega gospodarstva, zaradi konkurenčnosti nemških podjetij, dobrega stanja na trgu dela in velikega proračunskega presežka. Nemško gospodarstvo slabšajo težave na strani izvoza.

Pa pričakujete, da so bo na izvozni strani kaj izboljšalo v prihodnjem letu?

To je nemogoče napovedati, vse je na koncu odvisno od Donalda Trumpa. Bojim se, da bo po Kitajski naslednja na vrsti EU oziroma bolj natančno kar Nemčija. To je napovedal že kar nekajkrat, ko je denimo rekel, da bo na uvoz nemških avtomobilov dal 25-odstotne carine. Nemčija je odprto gospodarstvo, zelo smo odvisni od izvoza, torej od tega, da gre svetovnemu gospodarstvu dobro.

Po drugi strani pa imamo manjša gospodarstva, vključno s slovenskim, ki so močno odvisna od izvoza v Nemčijo in od stanja nemškega gospodarstva …

Gre za učinek domin. Gospodarstvo EU je prepleteno – države EU so odvisne od Nemčije, Nemčija pa po drugi strani od drugih držav EU.

Konec avgusta je bilo v Nemčiji predstavljenih nekaj idej za spodbujevalne ukrepe. Kakšno je vaše mnenje o teh različnih spodbujevalnih ukrepih?

Gre za ukrepe, ki so bili načrtovani že nekaj časa. Za višji srednji razred jo načrtovano znižanje davkov, vlada razmišlja tudi o tem, da bi za najbogatejših 3,5 odstotka tudi znižala davke. Na nemško gospodarstvo to veliko učinka ne bo imelo, saj vemo, da najbogatejši radi varčujejo. Tako da bodo tisto, kar bodo prihranili z nižjimi davki, raje privarčevali.

Mi v inštitutu predlagamo več investicij za infrastrukturo, digitalno infrastrukturo, izobrazbo, inovacije … Skratka programe za prihodnjih 15 let, ne le za leto ali dve.

Bi bili denimo potrebni ukrepi, ki bi spodbujali večjo potrošnjo?

Niti ne, saj je zasebna poraba dobra, tudi zaradi dobrih razmer na trgu dela. Zato tega ne vidim kot prioritete. Potrebni pa so ukrepi za spodbujanje investicij podjetij, denimo na področju olajšav za naložbe.

Kje sicer vidite največ izzivov za nemško in posledično evropsko gospodarstvo v prihodnjih treh do petih letih?

Največji izzivi so globalni, povezani s Trumpom in brexitom med drugim, kjer nemška vlada kaj veliko ne more narediti, lahko le upa, da bodo minili. Prioriteta mora biti torej to, kar sem že omenil: naložbe na področju infrastrukture, inovacij, izobrazbe. Naslednji izziv je digitalna transformacija. Veliko malih in srednjih podjetij v Nemčiji je v družinski lasti in treba jim je pomagati na poti v digitalizacijo, da bodo postala še učinkovitejša. Nemčija se sicer zelo zanaša na proizvodni sektor, zato je treba izboljšati tudi storitveni sektor.

Tretji veliki izziv pa je na področju inovacij, vse, kar je povezano z digitalnimi storitvami. Startupom je treba pomagati rasti, da bodo lahko tekmovali s kitajskimi in ameriškimi podjetji.

Omenili ste brexit. Kaj bi morebitni trdi brexit pomenil za nemško gospodarstvo?

Posledice je že čutiti. Opažamo velik upad pri nemškem izvozu v Veliko Britanijo. Menim, da veliko slabše ne bo. Tudi tu sem kar optimističen. Menim, da bi bil trdi brexit uničujoč za Veliko Britanijo in Irsko, za preostanek EU pa niti ne. To me manj skrbi kot trgovinske vojne.

Vrniva se k proizvodnji. Industrijska proizvodnja v Nemčiji drsi. Vrednost indeksa nabavnih menedžerjev PMI upada tako v Nemčiji kot v EU. Kaj potrebuje nemški proizvodni sektor, da se upadanje ustavi, razen seveda tega, da se izvoz popravi?

Nemška industrija je dobra, a mora iskati priložnosti za prihodnost. Avtomobili bodo ostali pomembni, le fokus bo na električnih in samovozečih avtomobilih. To so tehnologije prihodnosti in preobrazba za prihodnost je pomembna. Zato je ključno, da ima ne le Nemčija, ampak tudi preostala Evropa digitalno strategijo. Enotni evropski trg mora ostati močan. Podjetja, ki tekmujejo s Kitajsko, potrebujejo močen enotni trg tudi za storitve. Tu smo še daleč. Potrebujemo močno bančno unijo.

Odgovor na veliko izzivov nemških podjetij je tak, kot na izzive drugih evropskih podjetij. In to je močen evropski trg. Ta je pomemben tudi, ko govorimo o izzivih, ki jih prinaša Donald Trump. Nemško gospodarstvo je majhno v primerjavi z ameriškim, a enotno gospodarstvo EU lahko po velikosti in moči tekmuje z ameriškim.

Govorila sva o izzivih in težavah. Končajva pogovor z nekaj optimizma. Kateri so dobri obeti, dobre novice za prihodnost?

Dobra novica je, da ima Evropa veliko potenciala, ki ga ne izrablja. Veliko držav ima še vedno nizko brezposelnost, tudi med mladimi, ki si želijo delati, ki so dobro kvalificirani. Za prihodnost sem optimist, ker je potencial ogromen. Ko se bodo globalni trgovinski spori umirili, bo prihodnost za Evropo svetla. Veliko držav je izvedlo zahtevne reforme, denimo Španija in Italija, zato verjamem, da bo Evropa v prihodnjih petih letih rasla in uspevala.

Komentar